Študenti o izmenjavi

Erasmus izmenjava študentov!

Zanimivo, zabavno, neponovljivo in enostavno odlično!

S temi besedami bi opisal svojo izkušnjo izmenjave študentov v tujini.

Dominik Kocbek 


Kocbek1.jpg Izmenjava študentov, razni plakati, reklame, pričevanja študentov, ki so predstavljali študij v tujini, me niso nikoli pritegnili. Zmeraj sem nekako ignoriral vse te informacije, ker sem mislil, da to enostavno ni zame. Naenkrat v času absolventskega staža, meseca februarja, pa dobim odličen predlog s strani svojega mentorja za diplomsko delo, dr. Mihe Marinška, češ, da bi bil Erasmus izjemna priložnost za pisanje diplomskega dela v tujini. Na začetku sem bil kar precej skeptičen glede časa, saj je bil že februar; rok prijave pa je januar za naslednje šolsko leto. Ampak vseeno se odpravim do Nuše Lazar, kjer me po vprašanju, če se še lahko udeležim Erasmus izmenjave, preseneti z odgovorom. Če si najdeš univerzo gostiteljico, ki te bo sprejela, lahko greš. No, in tako sem začel iskati destinacije, kamor bi se lahko odpravil. Prva želena destinacija in prošnja, ki sem jo poslal, so bili Tenerifi. Vendar sem kmalu zatem dobil odgovor, da sem za to žal prepozen. Kot druga opcija je bilo obmorsko mesto Cádiz. Za to mesto sem slišal prvič, vendar me je ob pogledu fotografij samega mesta kar hitro prepričalo. Napisal sem prošnjo in čez en teden sem dobil odgovor. Iz naše strani ni nobenih ovir in da sem dobrodošel. In tako se je začelo moje Erasmus potovanje. 

Kupil sem poceni letalsko karto, malo pogledal po internetu, kakšne so povezave z avtobusi in vlaki, ter se odpravil. Z letalom sem potoval iz Benetk do mesta Seville. Ker nisem točno vedel kako naj potujem naprej, sem ob prihodu stopil do info okenca in že kar hitro ugotovil, da domačini v tem delu Španije niso preveč dobri poznavalci angleškega jezika. Zaposleni me je predvsem z govorico telesa napotil do avtobusne postaje. Po kratkem času vožnje me je začelo skrbeti, saj nisem vedel, kje naj izstopim. Enostavno in hitro sem se odločil. Kjer bo izstopilo največ ljudi, tam bom tudi jaz, saj je velika verjetnost, da je tam železniška postaja. Bravo jaz, pravilno sem se odločil! Nato sem nadaljeval pot z vlakom. Na vlaku me postaje niso več zanimale, saj je bil Cádiz zadnja postaja. Ob prihodu v mesto, ki sem si ga izbral za Erasmus destinacijo, sem si najprej privoščil kozarec hladnega piva, ter nato poiskal Hostel, katerega sem po 4 dneh bivanja močno predrago plačal. Nesporazum med številkama 15 in 50 v angleškem jeziku. Dokaz o vrhunski angleščini Špancev. V ponedeljek (četrti dan v Cádizu) sem se odpravil na univerzo v Puerto Real, ki je od mojega bivališča oddaljen 10 km. Tam me je pričakal in zelo prijazno sprejel Francisco Rebasto Pavon, koordinator Erasmus študentov na Pedagoški fakulteti ter profesor didaktike. Prvo njegovo vprašanje je bilo, kaj bom jaz sploh počel pri njih, saj sem prvi tak primer, ki gre na Erasmus izmenjavo pisat diplomo. V bistvu je bil ves problem v tem, da on diplomo smatra kot en dokument, potrdilo o zaključku šolanja. Pri nas pa je za razliko od njih to obsežno raziskovalno delo. Na tak način sem še kasneje pojasnjeval in prepričeval strokovno vodjo fakultete, da to dejansko obstaja. Na nek način mi je bilo res smešno, saj so me spejemali, kot da bi prišel iz Marsa. Ampak vse se je čudovito uredilo. 

Kocbek2.jpgTa dan me je še čakalo iskanje stanovanja. V Cádizu vsi študenti živijo v privatnih stanovanjih, ki si jih najdejo sami ali pa s pomočjo pisarne za študente. Ta dan nisem uspešno našel nobenega primernega stanovanja, ampak vseeno mi je prijazen pisarniški delavec našel sobo, vsaj za eno noč, jutri pa naj bi nadaljevala z iskanjem. Torej sem se napotil k starejšemu gospodu in gospe, ki sta mi ponudila toplo večerjo, prenočišče in zajtrk. Tukaj sem zares začel spoznavati pravo špansko kulturo, navade in njihovo življenje. Naslednji dan sem našel stanovanje in komaj po ogledu mi je študentka, ki ponuja stanovanje, povedala, da bo prosto komaj 1. maja. Do takrat je bil še cel mesec, jaz pa še vedno nisem imel stanovanja. Torej veliko zapletov pri iskanju stanovanja, ker sem bil dejansko na cesti, z vso mojo prtljago. Prijazna študentka mi je ponudila prenočišče na kavču. Naslednji dan sem se spet napotil iskat stanovanje. Z zaposlenim pisarniškim delavcem sva ta dan po treh urah napornega iskanja končno našla stanovanje. Po mučnem iskanju med ozkimi ulicami in tlakovanimi cestami sem našel ulico Sagasta 22, kamor sem bil napoten. Kar hitro sem ugotovil, da v tem stanovanju živi veliko Erasmus študentov. Kar 5 Francozov, 6 Italjanov, 1 Belgijec, 2 Maročana, 1 iz New Yorka, 1 iz Argentine, 2 iz Rusije in 2 iz Španije. Ob prvem druženju z ostalimi Erasmus študenti sem ugotovil, da znanje angleškega jezika dela težave tudi državljanom Francije in Italije. Ampak v Španiji so se vsi pogovarjali špansko. Tukaj pa sem bil jaz tisti, ki nič ne razume. Zato mi ni preostalo drugega, kot preštudirati priročnik, katerega sem dobil kot darilo pred potovanjem. Moje učenje španščine je potekalo tako, da sem ob druženju s prijatelji prebiral priročnik in na tak način počasi in potrpežljivo komuniciral ter se ob tem aktivno učil jezika. V začetku se mi je zdel španski jezik popolnoma nerazumljiv, tuj, težak. Ob učenju jezika sem našel veliko podobnosti z angleškim jezikom.

Moj drugi obisk fakultete je bil čudovit, saj sem se srečal z štirimi študentkami iz Linza in z njimi navezal stike. Koordinator nas je obilno pogostil ter predstavil profesorskemu zboru. Profesorje je zanimal naš šolski sistem ter načini poučevanja. Povabili so nas tudi k svojim učnim uram, z namenom, da bi mi spoznali njihov način študija. 

Ker sem se Erasmus izmenjave študentov udeležil kot absolvent, nisem imel rednih obveznosti na fakulteti, razen ene predstavitve svoje domovine Slovenije in občasnih obiskov na fakulteti. Ob srečanju z mojim mentorjem sem mu predstavil svoje napredovanje in ugotovitve z diplomskim delom. Mentor je bil nad mojim delom zelo navdušen.

Naslednje tako srečanje sta popestrili moji profesorici iz Slovenije, dr. Milena Ivanuš Grmek ter dr. Vlasta Hus. Srečanja sem bil zelo vesel, saj sem se končno lahko pogovarjal v svojem domačem jeziku. Druženje smo zaključili s skupnim kosilom. 

V času bivanja sem se učil veliko različnih gospodinjskih spretnosti, kot so kuhanje, pomivanje, nakup živil, pranje perila, likanje… Sam svoj mojster. Svojim prijateljem sem predstavil tudi naše specialitete, zanje sem skuhal odličen pasulj. Bili so zelo navdušeni. 

Med bivanjem v Španiji sem se s prijatelji odpravil na potovanje v Lizbono, Barcelono, Gibraltar in Seville. Ogledali smo si zanimivosti, znamenitosti teh mest ter nabrali polno novih izkušenj. 

Med mojim bivanjem v Španiji so se vedno izmenjavali študentje, tako sem vedno spoznaval nove obraze, seveda iz različnih držav. Vedno sem kaj novega izvedel. 

Veliko druženja in preživeti skupni večeri so mi ostali nepozabni. Najbolj mi je bila všeč njihova »siesta« (popoldanski počitek), katero še zdaj redno prakticiram. 

Zahvaljujem se mojemu mentorju dr. Mihu Marinšku, ki mi je predlagal to študentsko možnost izmenjave.


Za več informacij o Erasmus izmenjavi v Cádizu iz prve roke (ali izmenjavi na splošno) lahko pišete Dominiku na dominik.kocb@gmail.com.