VISOKOŠOLSKA DIDAKTIKA

IZBRANE TEME IZ VISOKOŠOLSKE DIDAKTIKE

IZOBRAŽEVALNI PROGRAM ZA PEDAGOŠKE DELAVCE V VISOKEM ŠOLSTVU

Izobraževanje je namenjeno pedagoškim delavcem v visokem šolstvu, ki želijo pridobiti in/ali posodobiti svoje znanje ter izboljšati svoje spretnosti, povezane s spodbujanjem kakovostnega učenja študentov.

Izobraževanje je sestavljeno iz različnih tematskih sklopov; odločite se lahko za celoten program izobraževanja ali za posamezne sklope.

Izobraževanje izvajamo za skupine od pet do dvajset udeležencev, pri čemer obseg in vsebine izobraževanja prilagodimo željam in potrebam naročnika oziroma udeležencev; cena izobraževanja je odvisna od števila udeležencev ter od želenega obsega izobraževanja. V zvezi s pripravo ponudbe, ki bi ustrezala vašim željam, se prosim obrnite na mag. Andrejo Žiško.

Vsebinsko smo pri pripravi izobraževalnega programa za pedagoške delavce v visokem šolstvu izhajali iz modela konstruktivnega ujemanja avtorjev Biggsa in Tang (2011), ki poudarja, da je za kakovostno učenje in poučevanje ključna usklajenost treh ključnih vidikov izobraževanja: načrtovanih učnih izidov izobraževanja, aktivnosti učiteljev in študentov tekom izvedbe pedagoškega procesa in načinov preverjanja in ocenjevanja znanja. V nadaljevanju so izhajajoč iz omenjenega modela opredeljeni vsebinski sklopi izobraževalnega programa.

Na kratko je model predstavljen v 19-minutnem nagrajenem filmu Teaching Teaching & Understanding Understanding. 


visokosolska.didaktika.png

Navedene vsebine bodo obravnavane v naslednjih tematskih sklopih; naročnik lahko izbere celoten izobraževalni program ali posamezne sklope:

·         Načrtovanje pedagoškega procesa in priprava  na predavanja in vaje (red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, asist. dr. Danijela Rus)

Namen tega sklopa je razmislek o dejavnikih (tako notranjih kot zunanjih), ki vplivajo na načrtovanje pedagoškega procesa in na izvedbo predavanj in vaj.  Srečanje bomo zaključili z analizo primerov dobrih praks ter s smernicami za nadaljnje delo.

·         Učne metode in oblike, ki spodbujajo aktivnost študentov (red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek, asist. dr. Danijela Rus)

Poudarek v tem sklopu bo na spoznavanju in preizkušanju učnih metod in oblik ter strategij dela, ki spodbujajo aktivnost študentov.  Posebno pozornost  bomo namenili izvedbi problemsko zasnovanega  študija, sodelovalnemu učenje pri predavanjih in vajah ter  izvedbi interaktivnih predavanj. Srečanje bomo zaključili z refleksijo lastnega dela in z analizo primerov dobrih praks.

·         Spodbujanje motivacije in zavzetosti študentov za študij (izr. prof. dr. Katja Košir, asist. Eva Kranjec)

Cilj izobraževanja je usposobiti udeležence za prepoznavanje dejavnikov motivacije ter za oblikovanje učnega okolja na način, ki spodbudno deluje na akademsko zavzetost študentov. Razpravljali bomo o različnih oblikah motivacije za študij ter presojali njihov vpliv na učno prizadevanje. Na osnovi nekaterih sodobnih modelov dejavnikov motivacije in zavzetosti bomo skupaj razišljali o načinih, kako s kakovostnim pedagoškim delom spodbujati zavzetost in kakovostno učenje študentov. Razpravljali bomo o psiholoških mehanizmih, ki so lahko ovira pri spodbujanju zavzetosti študentov ter izmenjali izkušnje ter primere dobrih praks za spodbujanje akademske zavzetosti študentov.

·         Komunikacija in reševanje konfliktov (izr. prof. dr. Katja Košir, asist. Eva Kranjec)

Učinkovito in reflektirano komuniciranje učitelja je eden izmed ključnih dejavnikov spodbujanja kakovostnih dosežkov študentov. Tekom izobraževanja bodo udeleženci ozaveščali lastne učinkovite in manj učinkovite vzorce komuniciranja ter urili spretnosti asertivne komunikacije. Skupaj z udeleženci bomo poskušali ozavestiti pomen učiteljeve komunikacije za oblikovanje komunikacije v skupini, poudarili pomen učiteljeve vloge pri razvijanju komunikacijskih spretnosti študentov in na primerih dobrih praks in drugim primerov ovrednotili vlogo IKT orodij pri razvijanju ustreznih komunikacijskih spretnosti.  Udeleženci se bodo seznanili tudi s strategijami reševanja konfliktov;  ozaveščali  bodo lastne učinkovite in manj učinkovite vzorce reševanja konfliktov ter urili situaciji primerno reševanje konfliktov.

·         Preverjanje in ocenjevanje znanja: klasične in avtentične oblike (izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše)

Preverjanje in ocenjevanje znanja je aktivnost, s katero se sooči vsak pedagoški delavec. V okviru usposabljanja bodo udeleženci pridobili kompetence na področju prepoznavanja in vključevanja raznolikih pristopov k preverjanju in ocenjevanju znanja. Skupaj z udeleženci bomo analizirali aktualne prakse ter načrtovali nove. Prepoznavali bomo razlike med tehnikami sprotnega preverjanja in ocenjevanja ter zaključnimi evalvacijami in izpostavljali pomen povezovanja med njimi. Cilj usposabljanja je, da bodo udeleženci ob koncu usposabljanja poznali pomen sprotnega preverjanja in ocenjevanja v procesu učenja in poučevanja. Pri tem se bomo na proces preverjanja in ocenjevanja znanja osredotočali ob razmišljanju o celotnem procesu pridobivanja znanja na univerzitetni ravni. Med izvedbo bodo uporabljene inovativne metode in sodobna učna okolja, osredotočali pa se bomo tudi na to, kako vzpostaviti pogoje za učenje, osredotočeno na študenta.

Izobraževanje izvajamo uveljavljene strokovnjakinje s področja pedagogike, didaktike in psihologije. Vsi vsebinski sklopi bodo izvedeni kot sinteza predstavitve sodobnih strokovnih in znanstvenih spoznanj s področja pedagogike, didaktike in psihologije ter aktivnih oblik dela udeležencev ter refleksije lastnih pedagoških izkušenj in izmenjave dobrih praks. Posamezen vsebinski sklop se lahko glede na potrebe in želje naročnika izvede v obsegu od dve do pet pedagoških ur.