Seminar 2017/2018

Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 do predvidoma 15:00 v Sejni sobi 2 (Dekanat).

Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.
K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje in druge sodelavce, doktorske študente, gostujoče profesorje in druge, ki bi želeli predstaviti svoje raziskovalno delo. 


19.10.2017: Nina Markuš

Uveljavljanje raziskovalnega POUKA PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA IN predmetu DRUŽBA

H kakovostnem pouku stremita predmeta Spoznavanje okolja v prvi triadi in Družba v 4. in 5. razredu osnovne šole v Republiki Sloveniji. Njuna glavna naloga je usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta. V prispevku prikazujemo uveljavljanje raziskovalnega pouka pri omenjenih predmetih. V ta namen nas je zanimalo, v kolikšni stopnji učitelji razrednega pouka aplicirajo značilnosti, etape in aktivnosti raziskovalnega pouka. Podatki so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 103 učiteljev. Prišli smo do ugotovitve, da učitelji prve triade v svoj proces v večji meri vključujejo značilnosti raziskovalnega pouka kot učitelji pri pouku Družba. Slednji pa bolje poznavajo etape raziskovalnega pouka. Rezultati tudi kažejo, da obstaja več aktivnosti raziskovalnega pouka  pri pouku Družba v primerjavi s Spoznavanjem okolja.  




26.10.2017: Center za podporo poučevanju (Oddelek za izobraževanje in študentske zadeve UM)

Predstavitev delovanja centra in podrobnosti glede projektnih aktivnosti Didakt.um v povezavi z izvedbo preizkusa didaktične uporabe IKT. 


9.11.2017: Dragica Haramija

Lahko branje

Ob upoštevanju različnih dokumentov za razvoj bralne pismenosti in dokumentov, ki se navezujejo na pravice invalidov, je predstavljen model lahkega branja, ki je namenjen ljudem s posebnimi potrebami in ljudem, ki so slabše bralno usposobljeni. Predstavljena bo temeljna definicija lahkega branja ter nekatera osnovna pravila za pripravo besedil v lahkem branju, pri čemer so upoštevane ciljne skupine bralcev tovrstnega gradiva (bralci, ki potrebujejo prilagoditve vse življenje, in bralci, ki potrebujejo prilagoditve le določen čas) in vrsta medija (podrobneje bo predstavljeno lahko branje v tiskani in elektronski obliki). Predstavljena bodo literarna in informativna besedila, ki upoštevajo pravila za pisanje lažje berljivih in razumljivih besedil (lahko branje).



16.11.2017: Majda Fras Leva

Učinki glasbene terapije na simptome žalovanja pri osnovnošolskih otrocih

 Na seminarju bo predstavljena definicija glasbene terapije, njen vliv na počutje, socialne odnose, vedenjske težave in psihosomatsko stanje osnovnošolskih otrok, ki so utrpeli izgubo ljubljene osebe. Pogosto so prisotni pri otrocih isti simptomi po smrti ljubljene osebe kot pri drugih posttravmatskih stresnih stanjih. Težave se izražajo kot umik iz socialnega okolja,  motnje hranjenja in spanja, večje razpoloženjske in vedenjske spremembe, slabši šolski uspeh in zmanjšano zanimanje za šolo. Predstavili bomo izsledke eksperimentalne raziskave, ki  oblike pomoči z glasbeno terapijo primerja z oblikami pomoči specialne pedagogike. Dobljeni rezultati bodo primerjani z rezultati meritev vedenja in počutja otrok v kontrolni skupini, ki ni prejela nobene izmed oblik pomoči. Rezultati kažejo, da ima glasba v terapevtskem procesu večjo moč kot ostale oblike pomoči.  Pomemben razlog  je izogib začetni verbalizaciji, hkrati lahko dostopa v globine čutenj preko amygdale , preko katere se zmorejo transformirati čustveni zapisi posttravmatskih stresnih stanj. V šolskem okolju so pri otrocih pogosto prisotni razdiralni vedenjski vzorci,  zato si ob tovrstni  problematiki zastavljamo vprašanje, kako so le-ti prepoznani in kakšne oblike pomoči so učencem nudene oz. bi jim lahko bile ponujene.



23.11.2017: Dušan Zidar

Sestavljajoče se zgodbe - predstavitev aktivnosti delnega sobotnega leta

V seminarju bo govora o umetniških aktivnostih delnega sobotnega leta, ki ga je predavatelj opravil v času krajšega bivanja v New Yorku in pripravah doma. V prezentaciji bo predstavil zasnovo izvedenega performance-a, umetniške prostore v NYC in njihove organizacijske modele ter obisk zaključne letne razstave na Fakulteti za vizualne in interaktivne umetnosti, UNY.



30.11.2017: Katja Košir

Jaz pač nisem za matematiko (šport, statistiko, glasbo, jezike, petje, likovno ustvarjanje …). 

Pomen razvijanja miselne naravnanosti k rasti pri (bodočih) vzgojiteljih in učiteljih

Na seminarju bomo na osnovi predstavitve modela miselne naravnanosti avtorice C. Dweck kot enega izmed sodobnih teoretskih modelov razumevanja motivacije skupaj razmišljali  načinih, kako preokvirjati svoja prepričanja o stabilnosti svojih sposobnosti in osebnostnih značilnosti tako, da bodo podprla naš poklicni razvoj in osebni napredek. Predstavljeni bodo na raziskovalnih ugotovitvah temelječi učinkoviti načini za spodbujanje miselne naravnanosti k rasti. Skupaj bomo razmišljali tudi o načinih za spodbujanje miselne naravnanosti k rasti pri študentih – še zlasti študentih razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki morajo zaradi posebnosti svojega študija poglabljati svoje znanje in razvijati svoje spretnosti na zelo raznolikih znanstvenih in umetniških področjih.


1.3.2018: Tomaž Bratina


8.3.2018: Polona Jančič


15.3.2018: Urška Pišek Simnovčič


22.3.2018: Eva Kranjec


29.3.2018: Alja Lipavic Oštir (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru/Filozofická fakulta, Univerzita sv. Cyrila a Metoda, Trnava, Slovaška)

 Narečje je njihov jezik ali razvijanje večjezičnosti pri dnevnih migracijah iz Slovenije v Avstrijo

Več kot 40.000 prebivalcev Slovenije se dnevno vozi na delo v sosednjo Avstrijo in sodijo v tako imenovano kategorijo obmejnih delavcev ali dnevnih čezmejnih migrantov, saj vsak dan menjajo svoje okolje. Menjava okolja pomeni tudi menjavo jezika, v realnosti pa to pomeni tudi menjavo med jezikovnimi zvrstmi. Dnevni čezmejni migranti imajo ob začetku dela v Avstriji zelo različne jezikovne spretnosti, kar zadeva nemščino. Nekateri so si pridobili izvrstne jezikovne spretnosti že v Sloveniji, nekateri so popolni začetniki, vendar se z delom v Avstriji vsi znajdejo v situaciji, ko morajo svoje jezikovne spretnosti spreminjati. To pa predvsem zaradi tega, ker igrajo v Avstriji izjemno pomembno vlogo narečja, teh pa dnevni čezmejni migranti iz Slovenije običajno ne obvladajo, saj pouk nemščine v Sloveniji ne razvija spretnosti v narečju ampak samo v knjižnem jeziku. Kako se omenjeni migranti znajdejo v jezikovnem vsakdanjiku na svojem delovnem mestu in katere strategije ob tem razvijajo, nas bo zanimalo v seminarju. Podatke bomo črpali iz intervjujev z njimi in ob tem nehote odprli tudi teme, ki niso samo jezikovne. Razvijanje večjezičnosti pri dnevnih čezmejnih migrantih iz Slovenije v Avstrijo je raziskovalno področje, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo raziskano in predstavlja novo poglavje v sociolingvistiki nasploh.



5.4.2018: Manja Podgoršek


12.4.2018: Alenka Lipovec


19.4.2018: Jasmina Ferme


26.4.2018: Nikolaja Golob


3.5.2018: Livia Horvath


10.5.2018: Marija Ropič


17.5.2018: Franc Gosak


24.5.2018: Bojan Kovačič


31.5.2018: Martina Rajšp