Seminar 2017/2018

Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 do predvidoma 15:00 v Sejni sobi 2 (Dekanat).

Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.
K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje in druge sodelavce, doktorske študente, gostujoče profesorje in druge, ki bi želeli predstaviti svoje raziskovalno delo. 


19.10.2017: Nina Markuš

Uveljavljanje raziskovalnega POUKA PRI PREDMETU SPOZNAVANJE OKOLJA IN predmetu DRUŽBA

H kakovostnem pouku stremita predmeta Spoznavanje okolja v prvi triadi in Družba v 4. in 5. razredu osnovne šole v Republiki Sloveniji. Njuna glavna naloga je usmerjanje spontanega otroškega raziskovanja sveta. V prispevku prikazujemo uveljavljanje raziskovalnega pouka pri omenjenih predmetih. V ta namen nas je zanimalo, v kolikšni stopnji učitelji razrednega pouka aplicirajo značilnosti, etape in aktivnosti raziskovalnega pouka. Podatki so pridobljeni s pomočjo anketnega vprašalnika na vzorcu 103 učiteljev. Prišli smo do ugotovitve, da učitelji prve triade v svoj proces v večji meri vključujejo značilnosti raziskovalnega pouka kot učitelji pri pouku Družba. Slednji pa bolje poznavajo etape raziskovalnega pouka. Rezultati tudi kažejo, da obstaja več aktivnosti raziskovalnega pouka  pri pouku Družba v primerjavi s Spoznavanjem okolja.  




26.10.2017: Center za podporo poučevanju (Oddelek za izobraževanje in študentske zadeve UM)

Predstavitev delovanja centra in podrobnosti glede projektnih aktivnosti Didakt.um v povezavi z izvedbo preizkusa didaktične uporabe IKT. 


9.11.2017: Dragica Haramija

Lahko branje

Ob upoštevanju različnih dokumentov za razvoj bralne pismenosti in dokumentov, ki se navezujejo na pravice invalidov, je predstavljen model lahkega branja, ki je namenjen ljudem s posebnimi potrebami in ljudem, ki so slabše bralno usposobljeni. Predstavljena bo temeljna definicija lahkega branja ter nekatera osnovna pravila za pripravo besedil v lahkem branju, pri čemer so upoštevane ciljne skupine bralcev tovrstnega gradiva (bralci, ki potrebujejo prilagoditve vse življenje, in bralci, ki potrebujejo prilagoditve le določen čas) in vrsta medija (podrobneje bo predstavljeno lahko branje v tiskani in elektronski obliki). Predstavljena bodo literarna in informativna besedila, ki upoštevajo pravila za pisanje lažje berljivih in razumljivih besedil (lahko branje).



16.11.2017: Majda Fras Leva

Učinki glasbene terapije na simptome žalovanja pri osnovnošolskih otrocih

 Na seminarju bo predstavljena definicija glasbene terapije, njen vliv na počutje, socialne odnose, vedenjske težave in psihosomatsko stanje osnovnošolskih otrok, ki so utrpeli izgubo ljubljene osebe. Pogosto so prisotni pri otrocih isti simptomi po smrti ljubljene osebe kot pri drugih posttravmatskih stresnih stanjih. Težave se izražajo kot umik iz socialnega okolja,  motnje hranjenja in spanja, večje razpoloženjske in vedenjske spremembe, slabši šolski uspeh in zmanjšano zanimanje za šolo. Predstavili bomo izsledke eksperimentalne raziskave, ki  oblike pomoči z glasbeno terapijo primerja z oblikami pomoči specialne pedagogike. Dobljeni rezultati bodo primerjani z rezultati meritev vedenja in počutja otrok v kontrolni skupini, ki ni prejela nobene izmed oblik pomoči. Rezultati kažejo, da ima glasba v terapevtskem procesu večjo moč kot ostale oblike pomoči.  Pomemben razlog  je izogib začetni verbalizaciji, hkrati lahko dostopa v globine čutenj preko amygdale , preko katere se zmorejo transformirati čustveni zapisi posttravmatskih stresnih stanj. V šolskem okolju so pri otrocih pogosto prisotni razdiralni vedenjski vzorci,  zato si ob tovrstni  problematiki zastavljamo vprašanje, kako so le-ti prepoznani in kakšne oblike pomoči so učencem nudene oz. bi jim lahko bile ponujene.



23.11.2017: Dušan Zidar

Sestavljajoče se zgodbe - predstavitev aktivnosti delnega sobotnega leta

V seminarju bo govora o umetniških aktivnostih delnega sobotnega leta, ki ga je predavatelj opravil v času krajšega bivanja v New Yorku in pripravah doma. V prezentaciji bo predstavil zasnovo izvedenega performance-a, umetniške prostore v NYC in njihove organizacijske modele ter obisk zaključne letne razstave na Fakulteti za vizualne in interaktivne umetnosti, UNY.



30.11.2017: Katja Košir

Jaz pač nisem za matematiko (šport, statistiko, glasbo, jezike, petje, likovno ustvarjanje …). 

Pomen razvijanja miselne naravnanosti k rasti pri (bodočih) vzgojiteljih in učiteljih

Na seminarju bomo na osnovi predstavitve modela miselne naravnanosti avtorice C. Dweck kot enega izmed sodobnih teoretskih modelov razumevanja motivacije skupaj razmišljali  načinih, kako preokvirjati svoja prepričanja o stabilnosti svojih sposobnosti in osebnostnih značilnosti tako, da bodo podprla naš poklicni razvoj in osebni napredek. Predstavljeni bodo na raziskovalnih ugotovitvah temelječi učinkoviti načini za spodbujanje miselne naravnanosti k rasti. Skupaj bomo razmišljali tudi o načinih za spodbujanje miselne naravnanosti k rasti pri študentih – še zlasti študentih razrednega pouka in predšolske vzgoje, ki morajo zaradi posebnosti svojega študija poglabljati svoje znanje in razvijati svoje spretnosti na zelo raznolikih znanstvenih in umetniških področjih. 


8.3.2018: Manja Podgoršek 

Besedilne naloge v obrnjeni vlogi

Besedilne naloge se v gradivih za učence in učitelje običajno pojavljajo v vlogi, ko morajo učenci nalogo z razumevanjem prebrati ter v skladu s kontekstom pridobiti odgovor na vprašanje, ki ga naloga zahteva. Na seminarju bo predstavljena raziskava, v kateri smo navodila za reševanje naloge oblikovali ravno obratno; udeleženci so morali na osnovi podane simbolne reprezentacije – enačbe oblikovati besedilno nalogo. Rezultati, ki smo jih pridobili od učencev in študentov, kažejo na več pomembnih razmislekov o vzrokih in posledicah ugotovljenega.



15.3.2018: Urška Pišek Simnovčič

Usposobljenost in obremenjenost razrednikov v gimnaziji ter njihovo stališče do razredniških vlog

Razredništvo ni poklic, ki ga v Sloveniji lahko pridobimo s formalno izobrazbo, je vloga, ki jo učitelj opravlja v osnovni in srednji šoli. Naloge razrednika so opredeljene z njegovimi vlogami in določene tudi z zakonodajo. Obstaja pa še cel spekter nalog, ki jih razredniki opravljajo in z zakonodajo sicer niso opredeljene, se pa od razrednika, ki je v prvi vrsti učitelj, pričakuje, da jih opravi. Lahko bi rekli, da je v tem primeru učiteljeva vloga dvojna; primarna, to je vodenje razreda s poučevanjem svojega predmeta in sekundarna, to je vodenje oddelčne skupnosti.

Na seminarju bodo predstavljeni izsledki raziskave o usposobljenosti in obremenjenosti razrednikov v gimnaziji ter njihovo stališče o razredniških vlogah. V praksi smo spoznali, da je razrednik v gimnaziji najbolj prepuščen sam sebi, da se od razrednika veliko pričakuje, ni pa podane širše teorije, kako naj opravlja svoje delo. Spoznali smo, da njegovo delo temelji predvsem na izkušnjah, ki si jih je pridobil z vodenjem razreda kot učitelj in vodenjem oddelčne skupnosti kot razrednik, kar so potrdili tudi rezultati raziskave. Praksa nam kaže, da je delo razrednika pomembno, saj vpliva na dosežke dijakov, zato se sprašujemo, kako usposobiti in voditi razrednike za opravljanje razredniških vlog.


19.3.2018: Birgitte Lund Nielsen

What do we know about teachers’ professional learning?

In this talk Birgitte Lund Nielsen will start by summing up from the research base, and then present some examples from her own research. This will both be findings from a longitudinal large-scale project with collaborative development activities for in-service teachers, and from co-creation projects, where student teachers, in-service teachers and teacher educators work with the concrete, but often complex, challenges from professional practice.


22.3.2018: Eva Kranjec

Motivacijske in psihosocialne značilnosti učencev, ki zmorejo več 

Sodobne opredelitve nadarjenosti izpostavljajo vlogo nekaterih psihosocialnih spremenljivk, ki prispevajo k boljšemu razvoju sposobnosti in doseganju visokih učnih dosežkov na vseh ravneh izobraževanja. Kljub temu nekateri učenci, ki so bili v otroštvu prepoznani kot nadarjeni, kasneje ne dosežejo ravni uspešnosti, ki naj bi je bili sposobni. Na seminarju si bomo ogledali nekatere pristope in modele, katerih cilj je pojasniti vlogo nekognitivnih dejavnikov pri uspešnosti učencev, ki zmorejo več – torej učencev, ki so uspešni na različnih področjih delovanja, ne glede na to, ali so bili prepoznani kot nadarjeni v katerem koli postopku ocenjevanja. Pri tem se bomo osredotočili na različne psihološke konstrukte kot možne moderatorje povezave med učenčevimi visokimi sposobnostmi in učno uspešnostjo – socialno sprejetost, samopodobo, perfekcionizem in miselno naravnanost. Na podlagi predstavljenih ugotovitev bomo predstavili tudi možne pedagoške ukrepe.  

 
29.3.2018: Alja Lipavic Oštir (Filozofska fakulteta, Univerza v Mariboru/Filozofická fakulta, Univerzita sv. Cyrila a Metoda, Trnava, Slovaška)

 Narečje je njihov jezik ali razvijanje večjezičnosti pri dnevnih migracijah iz Slovenije v Avstrijo

Več kot 40.000 prebivalcev Slovenije se dnevno vozi na delo v sosednjo Avstrijo in sodijo v tako imenovano kategorijo obmejnih delavcev ali dnevnih čezmejnih migrantov, saj vsak dan menjajo svoje okolje. Menjava okolja pomeni tudi menjavo jezika, v realnosti pa to pomeni tudi menjavo med jezikovnimi zvrstmi. Dnevni čezmejni migranti imajo ob začetku dela v Avstriji zelo različne jezikovne spretnosti, kar zadeva nemščino. Nekateri so si pridobili izvrstne jezikovne spretnosti že v Sloveniji, nekateri so popolni začetniki, vendar se z delom v Avstriji vsi znajdejo v situaciji, ko morajo svoje jezikovne spretnosti spreminjati. To pa predvsem zaradi tega, ker igrajo v Avstriji izjemno pomembno vlogo narečja, teh pa dnevni čezmejni migranti iz Slovenije običajno ne obvladajo, saj pouk nemščine v Sloveniji ne razvija spretnosti v narečju ampak samo v knjižnem jeziku. Kako se omenjeni migranti znajdejo v jezikovnem vsakdanjiku na svojem delovnem mestu in katere strategije ob tem razvijajo, nas bo zanimalo v seminarju. Podatke bomo črpali iz intervjujev z njimi in ob tem nehote odprli tudi teme, ki niso samo jezikovne. Razvijanje večjezičnosti pri dnevnih čezmejnih migrantih iz Slovenije v Avstrijo je raziskovalno področje, ki do sedaj v Sloveniji še ni bilo raziskano in predstavlja novo poglavje v sociolingvistiki nasploh.



5.4.2018: Polona Jančič

Didaktična igra pri predmetu družba v 4. in 5. razredu osnovne šole


Didaktična priporočila za pouk predmeta družba predlagajo, da učitelji izhajajo iz učenčevega predznanja, sposobnosti in interesov ter ob upoštevanju njihovih individualnih zmožnosti načrtujejo pouk. Med drugim je priporočena strategija poučevanja predmeta družbe izkustveno učenje, pod katerega umeščamo tudi didaktično igro. Na seminarju bodo predstavljeni rezultati raziskave, ki je bila opravljena v letu 2017 in v kateri smo proučevali zastopanost didaktičnih iger pri pouku družbe v 4. in 5. razredu.


12.4.2018: Lena Jukh (ob 12.15), Katja Košir (ob 13.00), Tina Vršnik Perše (ob 14.15)

The school of heuristic dialogue in education. How to teach all students in different ways but similarly (author A. Korol)



Andrei Karol is an influential scholar in the field of pedagogy. He is the author of the system of heuristic learning based on dialogue. Innovative didactic training system allows overcoming the monologue of the existing education and ensure the transition to a qualitatively new level of student training. Andrei Karol has made a significant contribution to the theory of design of educational standards, curricula, textbooks and methodical literature of secondary and higher schools.
Socratic Dialogue is an ancient technique of engaging a student in a dialogue by asking non-leading questions, aimed at revealing to the student how much knowledge he or she already has on some topic.


Spodbujanje spoštljivih medosebnih odnosov način preprečevanja medvrstniškega nasilja


Izvajanje dodatne strokovne pomoči: ugotovitve nacionalne evalvacijske študije 



V okviru obiska aktiva šolskih svetovalnih delavcev osnovnih šol OŠ Severnoprimorske regije bomo na tokratnem seminarju izvedli dve predavanji. V predavanju z naslovom Spodbujanje spoštljivih medosebnih odnosov način preprečevanja medvrstniškega nasilja bo izr. prof. dr. Katja Košir utemeljila vlogo vrstnikov – opazovalcev ter vlogo učiteljev pri preprečevanju medvrstniškega nasilja ter predstavila ključne ugotovitve raziskave, izvedene na velikem vzorcu učencev višjih razredov slovenskih osnovnih šol, katere ključni cilj je bil identificirati dejavnike medvrstniškega nasilja na ravni šole, razreda in značilnosti posameznega učenca. V nadaljevanju bo izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše v okviru predavanja Izvajanje dodatne strokovne pomoči: ugotovitve nacionalne evalvacijske študije predstavila nekatere ključne ugotovitve obsežne nacionalne evalvacijske študije, katere namen je bil evalvirati izvajanje dodatne strokovne pomoči za učence s posebnimi potrebami v slovenskih osnovnih in srednjih šolah.



19.4.2018: Tomaž Bratina

Napredno urejanje v Wordu

Pri ustvarjanju dokumentov v urejevalniku Word, se uporabniki pogosto znajdejo pred izzivom, kako ga pravilno oblikovati. Večinoma se zaplete pri oštevilčevanju poglavij, »zaklepanje« vsebine na določeno stran in oštevilčevanju strani. Potem so tukaj še kazala, od kazala vsebine do kazala tabel, slik, grafov in podobno. Urejevalnik Word ima za to pripravljene funkcije, naprednega oblikovanja, ki jih bomo spoznali in preizkusili na seminarju.



26.4.2018: Marija Ropič

Osnove branja in pisanja v predšolskem obdobju in v začetku osnovne šole

Fonološko ali glasovno zavedanje je ključni napovednik branja in pisanja. Vrtec omogoča otrokom zgodnji pouk fonološkega zavedanja. Ravni glasovnega zavedanja se razvijajo v zaporedju. Raziskave na področju fonološkega zavedanja v predšolskem obdobju kažejo, da na uspešnost vpliva tudi dolžina besed (nezložne in večzložne), soglasnik/samoglasnik na koncu besede, načrtno spodbujanje, dalj časa trajajoče spodbujanje glasovnega zavedanja ipd. V predšolskem obdobju in v začetku osnovne šole lahko pospešujemo ali izboljšujemo z ustreznim izobraževanjem. Med predšolskimi otroki obstaja individualna razlika v glasovnem zavedanju, ki se še posebej odraža v manjših segmentih glasovnega zavedanja.




10.5.2018: Alenka Lipovec

Domače naloge pri matematiki v osnovni šoli 

Domače naloge vosnovni šoli so v Sloveniji trenutno aktualna tema. Na osnovi raziskav Cooperja s sodelavci (1998, 2006) je širša javnost pričela dvomiti v smiselnost domačih nalog. Ker je velik del domačih nalog zastavljen prav pri matematiki, bi potencialno zmanjševanje ali celo ukinjanje domačih nalog v precejšnji meri vplivalo na pouk matematike. Slovenski Učni načrt za matematiko trenutno priporoča domače naloge. Pred kratkim je Fan s sodelavci (2017) izvedel meta-analizo in dobil nekoliko drugačne rezultate. V Sloveniji so Podgoršek, Ferme in Lipovec (2018) ugotovile, da je v 4. razredu možno najti le neznatne povezave in sicer pogostost domačih nalog neznatno pozitivno vpliva na dosežke četrtošolcev na TIMSS 2015, čas, ki ga učenci porabijo za eno domačo nalogo, pa vpliva na te dosežke neznatno negativno.  Na seminarju bomo predstavili rezultate empirične raziskave, v katero smo vključili 332 učencev 7., 8. in 9. razredov s severa Slovaške. V raziskavi smo preučevali enake karakteristike matematičnih domačih nalog kot v analogni raziskavi v Sloveniji. Slovaška je bila na mednarodnih raziskavah TIMSS 2015 in PISA 2012, 2015 na področju matematike nižje rangirana kot Slovenija, kljub temu menimo, da bo primerjava obeh sistemov prinesla napotke za izboljšanje šolske prakse.



17.5.2018: Franc Gosak

Sodelovanje učiteljev in ravnateljev pri empiričnih raziskavah

Empirično raziskovanje strokovnih delavcev na šoli je nedvomno potrebno, bodisi da so učitelji aktivni raziskovalci bodisi sodelavci (posredovanje administrativnih podatkov, sodelovanje v intervjujih, izpolnjevanje vprašalnikov idr.) zunanjih raziskovalcev. Slovenska raziskava (Valenčič Zuljan, Klander in Sešek, 2010) je pokazala, da slovenski učitelji in ravnatelji učiteljevemu delovanju v raziskovalnih projektih pripisujejo zelo majhen vpliv. Na seminarju se bomo osredinili na učitelja in ravnatelja kot sodelujoča pri raziskavah zunanjih institucij, predvsem v vlogi izpolnjevalcev anketnih vprašalnikov. Čeprav gre za dobro priložnost miselnega poglabljanja v lastno pedagoško prakso, se zdi, da zanimanje strokovnih delavcev za izpolnjevanje anketnih vprašalnikov iz leta v leto pada. Posledično je empirično raziskovanje v krizi, raziskave so pogosto na malih neslučajnostnih nereprezentativnih vzorcih, in v primeru tako skrčenega vzorca trpita njegova reprezentativnost in nepristranskost ter je zato prizadeta tudi veljavnost posplošitev na ciljno populacijo. S tem pa je seveda ogrožen razvoj pedagoške teorije in prakse.

Predstavili bomo delne rezultate empirične raziskave, kjer ugotavljamo, v kakšnem obsegu učitelji in ravnatelji prejemajo prošnje za sodelovanje pri raziskavah, koliko prošnjam dejansko ugodijo, kakšna so njihova stališča do empiričnih pedagoških raziskav in v kolikšni meri se zavedajo pomena empiričnega pedagoškega raziskovanja.



24.5.2018: Vesna Rodić Lukić, Univerza Novi Sad (ob 13.00) 

Specifičnosti primene marketinga u obrazovnim institucijama

Pored ustaljenog stanovišta da je marketing primarna delatnost profitno orijentisanih organizacija, marketing se sve više primenjuje i u neprofitnom sektoru. Primena marketinga u obrazovnim institucijama je opravdana smanjenim brojem učenika/studenata, te povećanom potrebom za kvalitetnim uslugama, kao i većom odgovornošću obrazovnih institucija pred društvom. Učenici/studenti se sve više posmatraju kao korisnici obrazovnih usluga, te se i tako ponašaju, tražeći što kvalitetniju uslugu. Kontinuiranim merenjem kvaliteta pruženih usluga kao i merenjem nivoa satisfakcije učenika/studenata, omogućava se rukovodstvu obrazovnih institucija da donosu adekvatne odluke u cilju poboljšanja kvaliteta pojedinih usluga kao i ukupnog zadovoljstva studenata. Rezultati sprovedenog istraživanja na području Zapadnog Balkana ukazuju na postojanje direktnog uticaja percipiranog kvaliteta na satisfakciju korisnika usluga a zatim i indirektnog uticaja na njihove namere ponašanja u smislu širenja pozitivne “word-of-mouth” komunikacije i nastavka školovanja u istoj instituciji.

Marketing u obrazovnim institucijama poseduje specifičnosti koje bi trebalo uvažiti prilikom njihove primene.



31.5.2018: Livia Horvath

7.6.2018: Nikolaja Golob

Vključevanje okoljskih tem v pouk, vsakdanje odločitve in uporaba relevantnih virov na primeru

Na seminarju bo predstaviljena  raziskava iz področja vključevanja nekaterih okoljskih tem v pouk OŠ (vključenost v učne načrte in potrjena učna gradiva) ter znanje osnovnošolcev in študentov glede izbrane tematike in njihove vsakdanje odločitve. Ker je na spletnih straneh na voljo veliko različnih informacij o izbrani temi, bomo razpravo namenili razmisleku o uporabi relevantnih spletnih virov ter podali predloge glede njihove uporabe in prepoznavanja pri pouku.



14.6.2018: Jasmina Ferme