RP J5-9328

Pedagoška fakulteta Univerze v Mariboru (UM PEF) je izvajalec projekta »Izobraževanje učiteljev kot dejavnik zagotavljanja kakovostnega vseživljenjskega učenja v učeči se družbi / v družbi hitrih družbeno – gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti«, ki ga na osnovi Javnega razpisa za (so)financiranje raziskovalnih projektov za leto 2018 (Uradni list RS, št. 30/17) financira z 1. 7. 2018 Javna agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije (ARRS).

V projektu sodelujejo še Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru (UM FF), Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani(UL PeF) in Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem (UP PeF).

Projektu je namenjenih 1664 raziskovalnih ur na leto, traja pa od 1. 7. 2018 do 30. 6. 2021.

Opis problema

Raziskovalni problem, ki ga razrešujemo, je (1) proučiti kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, ki se kaže v učnih dosežkih učencev (pri pouku, na NPZ), z vidika izbranih dejavnikov (učiteljevo pojmovanje učenja, delovna zavzetost, motivacije in poklicna samoučinkovitost učiteljev, strategije poučevanja, učne oblike in učne metode, komunikacija med učenci, samoregulacijske spretnosti učencev). Pri tem bomo preveril (2) razlike glede na šolo (statistično regijo, velikost šole, nacionalno strukturo učencev, delovno dobo učiteljev) in (3) vpliv izbranih dejavnikov na interne in eksterne učne dosežke učencev. Na tej osnovi bomo (4) pridobili empirično verificirane argumente za:
- razrešitev dileme o upravičenosti NPZ, in sicer z namenom formativnega spremljanja učenja in poučevanja (ne pa z namenom primerjanja in razvrščanja šol po kakovosti dela) ter
implementacijo na študenta osredotočenega učenja in poučevanja kot sinonima za kakovost visokošolskega učenja in poučevanja učiteljev v času hitrih družbeno-gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti 21. stoletja.

Cilji raziskave

Temeljni namen raziskovalnega dela je identificirati dejavnike, ki prispevajo h kvaliteti vzgojno-izobraževalnega dela na osnovnih šolah, ki se kaže v doseženih učnih rezultatih pri pouku in na NPZ. Ker predpostavljamo, da je pomemben dejavnik kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela učiteljevo pojmovanje učenja, učiteljeva motivacija, delovna zavzetost in poklicna samoučinkovitost, uporaba različnih strategij poučevanja, različnih oblik in metod dela ter samoregulacijsko učenje učencev nas bo zanimalo:
- Kakšno je učiteljevo pojmovanje učenja?
- Kakšna je delovna zavzetost, motivacija in poklicna samoučinkovitost učiteljev pri svojem delu pri pouku?
- Katere strategije poučevanja uporabljajo učitelji pri pouku?
- Kako v pouk vključujejo neposredne (frontalno učno delo) in posredne učne oblike (delo v skupinah, delo v dvojicah, individualno delo) in učne metode, ki usmerjajo učence k aktivnosti?
- Kakšna komunikacija poteka med učenci pri pouku?
- Kakšna je stopnja razvitosti samoregulacijskih spretnosti in strategij učenja pri učencih?
- Kakšne učne rezultate dosegajo učenci pri pouku in kakšni so rezultati na NPZ?

Pri tem nas bodo zanimale razlike med šolami v pokazateljih kvalitete vzgojno-izobraževalnega dela in njihova napovedna vrednost za učne dosežke učencev in njihove rezultate na NPZ.

Raziskovalni problem, ki ga razrešujemo, je torej (1) proučiti kakovost vzgojno-izobraževalnega dela v osnovni šoli, ki se kaže v učnih dosežkih učencev (pri pouku, na NPZ), z vidika izbranih dejavnikov (učiteljevo pojmovanje učenja, delovna zavzetost, motivacije in poklicna samoučinkovitost učiteljev, strategije poučevanja, učne oblike in učne metode, komunikacija med učenci, samoregulacijske spretnosti učencev). Pri tem bomo preveril (2) razlike glede na šolo (statistično regijo, velikost šole, nacionalno strukturo učencev, delovno dobo učiteljev) in (3) vpliv izbranih dejavnikov na interne in eksterne učne dosežke učencev. Na tej osnovi bomo (4) pridobili empirično verificirane argumente za:

- razrešitev dileme o upravičenosti NPZ, in sicer z namenom formativnega spremljanja učenja in poučevanja (ne pa z namenom primerjanja in razvrščanja šol po kakovosti dela) ter
- implementacijo na študenta osredotočenega učenja in poučevanja kot sinonima za kakovost visokošolskega učenja in poučevanja učiteljev v času hitrih družbeno-gospodarskih sprememb in negotove prihodnosti 21. stoletja.

Predstavitev projektne skupine

Vodja raziskovalnega projekta je red. prof. dr. Branka Čagran z UM PEF, sodelujoči raziskovalci pa:

člani UM PeF
- red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek,
- izr. prof. dr. Katja Košir,
- doc. dr. Tomaž Bratina in
- asist. Eva Kranjec;

članica UM FF: 
- red. prof. dr. Karin Bakračevič Vukman;

člani UL PeF:
- red. prof. dr. Milena Valenčič Zuljan,
- izr. prof. dr. Janez Vogrinc,
- izr. prof. dr. Mojca Juriševič,
- izr. prof. dr. Iztok Devetak,
- izr. prof. dr. Janez Krek,
- izr. prof. dr. Tatjana Devjak in
- izr. prof. dr. Vesna Ferk Savec;

članice UP PeF
- red. prof. dr. Jurka Lepičnik Vodopivec,
- izr. prof. dr. Amalija Žakelj,
- izr. prof. dr. Darjo Felda,
- doc. dr. Tina Štemberger,
- red. prof. dr. Mara Cotič in
- doc. dr. Sonja Čotar Konrad.




arrs.jpglogo_um1.jpglogo_up.pnglogo_ul.gif