Tipanke - slikanice za slepe in slabovidne otroke

Datum objave: 12.3.2018 12:26 Avtor: Špela Pokeržnik
tudentje likovne pedagogike Pedagoške fakultete UM so izdelali zbirko Potipaj me, kar dvanajst avtorskih tipnih slikanic za slepe in slabovidne otroke.


Medtem ko je za odrasle slepe na voljo kar precej knjig v brajici ali pa v zvočnem zapisu, je povsem drugače pri pravljicah in slikanicah za majhne otroke; le dve ali tri so tiskane tako, da so prilagojene slepim in slabovidnim malčkom, da se jih torej da tudi potipati. No, zdaj se jim pridružuje zbirka unikatnih tipnih slikanic Potipaj me. Gre za dvanajst tipank, ki so jih pod mentorstvom dr. Jerneje Herzog in dr. Aksinije Kermauner izdelali študenti četrtega letnika oddelka za likovno umetnost na Pedagoški Fakulteti Univerze v Mariboru. Tipanke so v vseh pogledih avtorsko delo študentov: njihova so besedila in likovna podoba ter prilagoditev le-te v tipno sporočilo. Študentka Urška Lešnjak pa je vse izvode tipank sama zvezala.

Izzivov pri ustvarjanju tipank je bilo več, razlaga dr. Herzogova. Študentje so morali likovnoteoretične zakonitosti, ki so se jih naučili, v tem ustvarjanju prilagoditi in jih kdaj tudi ne upoštevati, saj je bil v ospredju taktilni vidik, to je grajenje kadrov preko tipnih struktur in materialov. Enako velja za barve, saj so delali slikanice, ki so primerne tudi za slabovidne. Pri besedilih pa je bil izziv izražati se razumljivo in brez pojmov, ki slepim niso blizu, besedila so tudi morala biti kratka, saj je brajica ene velikosti in je to pri slikanici seveda zelo pomembno. Kaj je bilo študentom najtežje? Urša Vidmar:"Najtežje se mi je zdelo odločiti za materiale, torej kako z materiali prikazati stvari takšne, kot so. Pa to, da je bilo treba napisati dokaj kratko zgodbo - vsi smo morali krajšati."

Zbirko Potipaj me bodo podarili Centru IRIS, javnemu zavodu, ki med drugim izvaja prilagojene vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne od vrtca do srednje šole. Dr. Jerneja Herzog si za naprej želi, da bi zbirko vsako leto dopolnjevali, dr. Aksinija Kermauner, ki že 26 let dela s slepimi in slabovidnimi, pa, "da bi bile te tipne slikanice v več izvodih, da bi lahko prišle v javne knjižnice. Ker ne gre le za to, da otroci uživajo v zgodbah, ampak tipanka pripomore tudi k izostrenosti, občutljivosti tipa, kar pa je pomembno tudi za branje brajice."

blank.png
DSC_0384.JPG 
Vir: Večer