_
V študijskem letu 2019/2020 se Seminar ne izvaja.
_
_
_
_
Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 do predvidoma 15:00 v Sejni sobi 2 (Dekanat).
Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.
K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje in druge sodelavce, doktorske študente, gostujoče profesorje in druge, ki bi želeli predstaviti svoje raziskovalno delo.
Prosimo, da na seminar prinesete osebni računalnik.
Prijava:
V sklopu predavanja bodo predstavljene kompleksne mreže, koncept s področja teorije grafov z zelo širokim spektrom uporabnosti. Opisane bodo osnovne lastnosti mrež, poleg tega pa bodo predstavljeni številni konkretni primeri uporabe.
Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 h do predvidoma 15:00 h v Sejni sobi 2 v Dekanatu.
Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.
K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje, visokošolske sodelavci, doktorske študente, gostujoče profesorje…
Z novi študijski letom bomo prešli na najnovejšo različico sistema Moodle Pedagoške fakultete, ki je v skladu z zahtevanimi varnostnimi in tehnološkimi standardi. Delo na novi različici Moodle je veliko bolj prijazno in poteka v sodobnejšem uporabniškem vmesniku, sami postopki in pravila dela pa se ne razlikujejo od do sedaj znanih. Posebnosti dela na novem Moodle bodo predstavljene na seminarju ob samostojnem praktičnem delu, vprašanjih in sprotnega reševanja zapletov.
Predstavili bomo rezultate raziskovanja na področju reakcijskega časa oseb, ki je potekalo skozi obdobje več let in zajelo večji vzorec ljudi različnih starostnih skupin. Natančneje smo se posvetili starostni skupini srednješolcev, ki vstopajo kot aktivni udeleženci v promet po opravljenem vozniškem izpitu za avto. Področje reakcijskega časa oseb je še danes predmet številnih raziskav na najrazličnejših področjih človekovih aktivnosti, kot npr. šport, medicina, promet in psihologija in se še naprej razvija. Vemo, da na reakcijski čas oseb vpliva cela vrsta dejavnikov, ki jih raziskovalci najpogosteje obravnavajo ločeno. Predmet naših raziskav pa je ugotoviti, ali se reakcijski čas osebe, na katero deluje zunanja slušna motnja ali pa vizualna motnja, bistveno spremeni, kadar je motnja ena sama ali pa sta prisotni obe hkrati. Ugotovili bomo, v kolikšni meri kombinirana avdio-vizualna motnja vpliva na podaljšanje reakcijskega časa v primerjavi z reakcijskim časom brez motenj in kako se podaljšanje odraža glede na spol osebe.
Na srečanju bodo predstavljene ugotovitve iz konference Kakovost visokošolskega učenja in poučevanja, ki je povzemala uspešne prakse na področju študija in konference SIRikt, ki je povzemala stanje na področju pouka v osnovnih in srednjih šolah. Cilj srečanja je skupno razmišljanje in izmenjava izkušenj glede potrebnosti večjega vključevanja digitalnih medijev v študij in pouk – na splošno in pri svojem predmetnem področju.
Polonca Šek Mertük
Predstavljeno bo raziskovalno delo slovenista jezikoslovca. V ospredju bo prikaz načina raziskovalnega dela slovenista jezikoslovca, ne sama vsebina (predmet obravnave). Prikazano bo, kako slovenist raziskuje npr. trpnik v Brižinskih spomenikih ali v srednjeveških rokopisih, kako jezikovno analizira npr. različne izdaje Küzmičevega Novega zakona ipd. Predmet obravnave (npr. kaj je trpnik) ne bo cilj predstavitve. Predstavljene bodo tudi možnosti pedagoškega raziskovanja slovenista jezikoslovca in možnosti sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij.
Podobno, kot je kakovost življenja, je tudi kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v veliki meri odvisna od zmožnosti komunikacije učiteljev, oziroma izvajalcev izobraževanja. Kot izobraževalci bodočih učiteljev moramo še posebej dobro poznati ozadje komunikacijskih procesov. Delavnica bo osvetlila dejavnike, ki vplivajo na uspešno komunikacijo ter nazorno predstavila pomen dvosmerne komunikacije v primerjavi z enosmerno.
Naš svet se je v zadnjih letih z vidika prenosa informacij zelo spremenil. Sporočila, ki jih sprejemamo (in oblikujemo) so številčnejša in izrazito multimodalna. Tudi učenci se pri pouku pogosto srečujejo z multimodalnimi besedili. Najpogosteje so to učbeniki in delovni zvezki, ki sprejemnika nagovarjajo z verbalnim in vizualnim kodom sporočanja. Multimodalno besedilo zahteva drugačen način branja od običajnega besedila, saj lahko nezmožnost branja slik v multimodalnem besedilu v določenih okoliščinah pomeni delno nepismenost. Ustvarjanje sumativnega pomena v multimodalnem besedilu je namreč odvisno od tega, koliko smo sposobni sprejeti sporočila iz različnih kodov sporočanja. Zato je razvijanje vizualne pismenosti sestavni del razvijanja multimodalne pismenosti.
Predstavljeni bodo osnovni pojmi teorije grafov kot matematične vsebine. V teoriji grafov najdemo zanimive realistične probleme, eden izmed njih je npr. kako narisati obliko (npr. hišico) z eno potezo. Predstavljena bo raziskava izvedena na srednješolski populaciji, ki je pokazala pozitivne učinke vnosa teorije grafov v pouk matematike. V delavnici bomo poskušali prikazati aktivnosti iz teorije grafov, ki služijo dvigu matematične pismenosti mlajših učencev.
V šolskem letu 2015/16 je bila med učitelji 4. in 5. razreda osnovnih šol v Sloveniji opravljena raziskava, s katero smo želeli proučiti zastopanost konstruktivističnega pristopa pri pouku družbe. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultate te raziskave bomo na seminarju tudi predstavili.
Kultura in umetnost sta bistveni sestavini sodobnega izobraževanja in sta odločilnega pomena za posameznikov celostni razvoj. Zato je pomembno sistematično in kakovostno vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovani in izvedbeni osnovno-šolski kurikul.
Na seminarju bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se v slovenskem prostoru zavedamo pomena kulturnih in umetnostnih vrednot za obstoj demokratične in humane družbe? Ali v zadostni meri vključujemo vsebine in cilje kulturo-umetnostne vzgoje v osnovno-šolski kurikul? Kakšno vlogo pripisujemo učitelju, ki poučuje umetnostne predmete? Kako zagotoviti kakovostni pouk na področju kulturno-umetnostne vzgoje? Kakšna so mnenja slovenskih učiteljev o kulturno-umetnostni vzgoji v osnovno-šolskem izobraževanju?
Med iskanjem odgovorov na zastavljena vprašanja bomo predstavili izsledke raziskave, v katero smo vključili 342 osnovno-šolskih učiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo proučevali kulturno-umetnostni status učiteljev, učiteljevo oceno osnovno-šolskega izobraževanja z vidika vključenosti kulturno-umetnostnih področij in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovanem in izvedbenem kurikulu.
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o izzivih in ovirah, povezanih s spodbujanjem raziskovalnega dela študentov Pedagoške fakultete. Ker je raziskovalno sodelovanje s študenti pri nas precej v povojih, je seminar je mišljen kot izmenjava mnenj, izkušenj in stališč ter morda kot oblikovanje smernic za spodbujanje tovrstnega sodelovanja. Gre za področje, tesno povezano s poslanstvom naše fakultete, zato toplo vabljeni vsi: tako pedagoški in drugi strokovni delavci kot študenti. Aktivno sodelovanje slednjih je še posebej zaželeno in dobrodošlo.
Testiranje ničelne hipoteze in s tem povezan koncept statistične pomembnosti je prevladujoč pristop večine raziskovalcev pri testiranju raziskovalnih hipotez in poročanja znanstvenih izsledkov. V skladu s tem pristopom, se hipoteze največkrat potrjuje oz. zavrača na podlagi principa »vse ali nič«, pri tem pa se najpogosteje uporablja kriterij p < .05.
Kmalu zatem, ko se je testiranje ničelne hipoteze šele dobro utrdilo pri rutinskem raziskovalnem delu in poučevanju študentov, se koncept sooča z nemalo kritikami, ki v ospredje postavljajo predvsem arbitrarno postavljeno mejo za odločitev o statističnih hipotezah. Na podlagi teh kritik nastajajo nove smernice ter priporočila za pripravo raziskovalnega načrta, hipotez, analize podatkov in poročanja raziskovalnih izsledkov, ki bi doprinesla k večji integriteti v raziskovanju in zanesljivosti poročanih rezultatov. V predstavitvi bodo prikazana izhodišča t.i. novih statistik, ki jih predlaga G. Cumming (2013) in se nanašajo na priporočljive prakse v raziskovanju s poudarkom na uporabi velikosti učinka, intervalov zaupanja in metaanalizah.
Med seminarjem si bomo postavljali vprašanja, povezana z rabo neknjižnih germanizmov danes na vzhodu Slovenije. Ugotavljali bomo, kako dobro te besede poznamo in kdaj jih uporabljamo. Ogledali si bomo statistične podatke o njihovi rabi in poznavanju ter skupaj razmišljali o našem odnosu do neknjižnih germanizmov. Kot vir podatkov nam bo predvsem služila monografija Substandardsprachliche Germanismen im Slowenischen (založba LIT, Dunaj/Berlin, 2017, avtorica A. Lipavic Oštir).
Janja Batič in Dragica Haramija
Slikanica je multimodalna knjiga, ki pripoveduje z literarnim in likovnim kodom. V preteklosti so raziskovalci pristopali k analizi slikanic vsak iz svojega zornega kota (z vidika literarne teorije, umetnostne zgodovine, likovne kritike …), sodobne teorije slikanice pa v središče študija postavljajo odnos med različnimi kodi sporočanja in preučujejo, kako interakcija besed in slik ustvarja nov pomen.
Povzetek: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok dobiva v zadnjih nekaj desetletjih vse večjo pozornost. Pristopi k raziskovanju tega področja so raznoliki in vsak po svoje prispeva k odkrivanju vplivov staršev na otrokov matematični razvoj, načinov vključevanja in dejavnikov, ki so povezani z vlogo staršev pri matematičnem izobraževanju otrok.
dr hab. Barbara Grabowska (koordinator programa ERASMUS +), University of Silesia, Katowice, Poljska
V seminarju bo predstavljena praksa belgijskega umetnika in znanstvenika, Angela Vermeulena, ki združuje umetnost in znanost v odprtokodno platformo, kjer udeleženci s pomočjo procesualnega pristopa in socialne interakcije zgradijo različne umetniške modele (Biomod, Seeker…). Ti modeli lahko Nasinim vesoljskim inženirjem služijo kot vizualiacija / simulacija potovanja na Mars. Znotraj opisanega koncepta je pri predmetu Intermedijske umetnosti nastala zasnova: Tiskaj zeleno. Podoben koncept je že prej nastal pri predmetu Kiparstvo IV, poimenovali smo ga: Alternativne turistične točke mesta Maribor.
Seminar bo posvečen uporabi IKT tehnologije pri pouku. Uvodoma bodo izpostavljeni inovativni primeri integracije trenutno aktualne tehnologije v proces izobraževanja. V nadaljevanju bodo predstavljeni različni brezplačni programi, ki omogočajo učencem raziskovanje delovanja različnih realnih proces, ki so v splošnem izredno kompleksni ali pa tudi oblikovanje kreativnih rešitev za določen problem. V tem kontekstu se bomo osredinili na programa NetLogo in Phun. Sledila bo predstavitev spletnih aplikacij, ki omogočajo učitelju izdelavo interaktivnih kvizov in nudijo poglobljeno analizo rezultatov. V tem delu bomo izpostavili spletni aplikaciji socrative in kahoot. Obe aplikaciji omogočata reševanje kvizov preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. Za obe aplikaciji bo tudi izveden primer kviza in prikaz dobljenih rezultatov. Izpostavljene bodo tudi njune prednosti in slabosti.
Lina Tankeleviciene, Univerza Šiauliai, Vilna, Litva
Predstavljeni bodo rezultati raziskave, v kateri smo preverili učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese.
Zanos pri visokošolskih učiteljih« bom predstavila enega izmed vodilnih konceptov pozitivne psihologije, zanos, in ga umestila v visokošolsko izobraževalno okolje. Predstavila bom izsledke raziskave, ki je bila izvedena na vzorcu 293 visokošolskih učiteljev iz treh slovenskih univerz. Naša raziskava se je osredotočila na odnos med delovnimi resursi in zahtevami na eni strani in doživljanjem zanosa na drugi strani. S pomočjo izsledkov raziskave bom skušala odgovoriti na vprašanje, kako s pomočjo delovnih pogojev in zahtev lahko povečamo doživljanje zanosa kot najvišjega stanja notranje motivacije pri visokošolskih učiteljih.
Predstavljeni bodo nekateri psihološki koncepti, modeli in teorije, ki lahko (visokošolskemu) učitelju osmislijo lastno poučevanje, obenem pa mu je lahko njihovo poznavanje v pomoč pri utemeljevanju nekaterih temeljnih pedagoških in didaktičnih načel študentom – bodočim vzgojiteljem in učiteljem.
Jerneja Herzog
Sodobna pedagoška praksa zahteva od učiteljev bogata strokovna znanja, kakovostno pedagoško-didaktično usposobljenost in primerne osebnostne lastnosti. Ob vsem tem pa današnja šola potrebuje učitelja, ki bo ustvarjalen in bo znal ustvarjalnost prenašati tudi na učečo se populacijo. Out of the box je krilatica, ki jo pogosto slišimo kot sinonim za drugačno, ustvarjalno delo in to je bilo tudi vodilo predavanj in delavnic v projektu »Učenje kreativnosti za kreativno poučevanje«. Študentje so v sklopu projekta spoznali metode in postopke razvijanja ustvarjalnosti na področju naravoslovja, družboslovja ter glasbene in likovne umetnosti. Aktivnosti študentov so bile v času trajanja projekta vezane na njihovo samostojno pripravo, iskanje idej in njihovo preverjanje, skupne pogovore in evalvacijo projekta. Dejavnosti so intenzivneje potekale v času predavanj in delavnic; spoznavali so različne načine ustvarjalnega delovanja, različne tehnike za razvijanje ustvarjalnosti pri učencih na različnih področjih. Uvodoma so študenti združevali glasbo z likovno umetnostjo in tehničnim izobraževanjem. Na njej so študenti izdelovali preproste, vendar dobro zveneče instrumente iz materialov, ki so široko dostopni. V nadaljevanju so preko lastne aktivnosti predvsem na likovnem področju spoznali različne načine in pristope za odpravljanje notranjih zavor in ustvarjalne postopke, ki so uporabni neposredno v pedagoški praksi, kjer je bil poudarek na ustvarjalnem procesu in manj na produktu. V sklepnem delu projekta so študentje skupaj s predavatelji zasnovali in realizirali »znanstveno opero«, kot jo je v uspešnem WASO (Write a Science Opera) konceptu razvil tim različnih strokovnjakov na Norveškem.
Delavnica je bila namenjena nadgradnji znanja študentov dodiplomskih in podiplomskih pedagoških študijskih programov. Predavanja in delavnice, na katerih so študenti prejeli ustrezno gradivo, so vodili priznani predavatelji iz Avstrije, Norveške, Belgije in Hrvaške. Delavnica je s svojimi vsebinami nadgrajevala in dopolnjevala vsebine akreditiranega študijskega progama Univerze v Mariboru. Študenti so z udeležbo na delavnici pridobili nova znanja in spretnosti, ki predstavljajo dodano vrednost k njihovemu izobraževanju v okviru svojega študija.
(Izjemoma v predavalnici 1.3)
Marko Marhl, Jelena Krivograd
Projekt GAIHE združuje partnerje iz 8 držav. Njegov cilj je bil zbrati, dokumentirati in promovirati dobre prakse na področju vodenja in upravljanja inovacij in inovativnosti v visokošolskih institucijah. Predstavili bomo rezultate izvedenih raziskav v projektu.
Predstavljen bo program Didaktični petkotnik, ki poteka od leta 2004 na PEF UM in vključuje študente razrednega pouka, didaktike matematike, razredne učitelje, matematično obetavne učence in njihove starše. Prikazanih bo nekaj aktivnosti programa in rezultatov evalvacije.
Lidija Podmenik
V seminarju bo predstavljen celoten opus pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Predstavljena bodo tako kratkoprozna besedila (serija slikanic o Petru Nosu, slikanici o Lipku, serija Živalske novice, serija pravljic Pozor pravljice!) kot tudi daljša realistična proza (trilogija o Ranti, povest Maks pa Sanja).
Predstavljena bo glavna raziskava doktorske disertacije, v kateri smo proučevali značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole. Proučevanje glasbenega talenta ni nov problem na področju nadarjenosti in glasbene talentiranosti, vendar je kljub temu do danes ne dovolj raziskan in pojasnjen, saj gre na teoretski ravni zaslediti nepoenotenost, ki se kaže v številnih parcialnih konceptualnih in metodoloških rešitvah.
Z izvedeno raziskavo odgovarjamo na neraziskana ali ne dovolj pojasnjena vprašanja o latentni strukturi značilnosti, nivoju izraženosti značilnosti, skladnosti učiteljevih ocen, medsebojnih korelacijah posameznih področij ocenjevanja ter obstojem morebitnih razlik v izraženosti nabora značilnosti, vezanih na obiskovanje glasbene šole, spol in starost. Gre za prvo tako raziskavo, ki na identificiranih šestih glavnih področjih značilnosti proučuje izraženost nabora značilnosti populacije glasbeno talentiranih učencev v starostnem obdobju od 6 do 10 let.
Zdi se, da smo ob vsesplošni prisotnosti glasbene kulise v življenju izgubili dar poglobljenega poslušanja. Johann Sebastian Bach, eden največjih skladateljev vseh časov, je napisal monumentalno delo Die Kunst der Fuge (Umetnost fuge). Po stopinjah tega genialnega dela bomo skupaj odkivali Umetnost poslušanja.
Dokumentiranje virov je eno temeljnih opravil pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Pri običajnem pristopu je to opravilo zamudno in ponavljajoče. Z uporabo funkcionalnosti, ki jih ponuja MS Word, lahko dokumentiranje izvedemo lažje, hitreje in bolj učinkovito. Na praktičnem primeru in s samostojnim delom, se boste na seminarju naučili dokumentiranja virov v urejevalniku besed MS Word.
Predstavljene bodo nekatere aktualne teme s področja predšolske pedagogike, ki so bile raziskane in objavljene ter predstavljajo podlago in izziv vzgojiteljem predšolskih otrok in vsem, ki se s predšolsko pedagogiko ukvarjamo. Ob tem bo poudarek predvsem na vlogi študija kot pomembnega segmenta pri vsestranskem razvoju mladega človeka kot prihodnjega vzgojitelja. Prikazan bo primer vključevanja študentov v proces aktivnega študija s poudarkom na izkustvene učenju.
V seminarju bodo predstavljali rezultati empirične raziskave, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali kompetenco učenje učenja in nekaj njenih vidikov pri študentih razrednega pouka iz treh pedagoških fakultet v Sloveniji.
V raziskavi nas je zanimalo, kako študenti ocenjujejo njihov način učenja in kompetentnost za poučevanje, na kakšne načine pridobivajo znanja o načinih učenja, kakšna je pri tem vloga fakultete ter kakšna so njihova mnenja o poučevanju učenja.
Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 h do predvidoma 15:00 h v Sejni sobi 2 v Dekanatu.
Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.
K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje, visokošolske sodelavci, doktorske študente, gostujoče profesorje…
Z novi študijski letom bomo prešli na najnovejšo različico sistema Moodle Pedagoške fakultete, ki je v skladu z zahtevanimi varnostnimi in tehnološkimi standardi. Delo na novi različici Moodle je veliko bolj prijazno in poteka v sodobnejšem uporabniškem vmesniku, sami postopki in pravila dela pa se ne razlikujejo od do sedaj znanih. Posebnosti dela na novem Moodle bodo predstavljene na seminarju ob samostojnem praktičnem delu, vprašanjih in sprotnega reševanja zapletov.
Predstavili bomo rezultate raziskovanja na področju reakcijskega časa oseb, ki je potekalo skozi obdobje več let in zajelo večji vzorec ljudi različnih starostnih skupin. Natančneje smo se posvetili starostni skupini srednješolcev, ki vstopajo kot aktivni udeleženci v promet po opravljenem vozniškem izpitu za avto. Področje reakcijskega časa oseb je še danes predmet številnih raziskav na najrazličnejših področjih človekovih aktivnosti, kot npr. šport, medicina, promet in psihologija in se še naprej razvija. Vemo, da na reakcijski čas oseb vpliva cela vrsta dejavnikov, ki jih raziskovalci najpogosteje obravnavajo ločeno. Predmet naših raziskav pa je ugotoviti, ali se reakcijski čas osebe, na katero deluje zunanja slušna motnja ali pa vizualna motnja, bistveno spremeni, kadar je motnja ena sama ali pa sta prisotni obe hkrati. Ugotovili bomo, v kolikšni meri kombinirana avdio-vizualna motnja vpliva na podaljšanje reakcijskega časa v primerjavi z reakcijskim časom brez motenj in kako se podaljšanje odraža glede na spol osebe.
Na srečanju bodo predstavljene ugotovitve iz konference Kakovost visokošolskega učenja in poučevanja, ki je povzemala uspešne prakse na področju študija in konference SIRikt, ki je povzemala stanje na področju pouka v osnovnih in srednjih šolah. Cilj srečanja je skupno razmišljanje in izmenjava izkušenj glede potrebnosti večjega vključevanja digitalnih medijev v študij in pouk – na splošno in pri svojem predmetnem področju.
Polonca Šek Mertük
Predstavljeno bo raziskovalno delo slovenista jezikoslovca. V ospredju bo prikaz načina raziskovalnega dela slovenista jezikoslovca, ne sama vsebina (predmet obravnave). Prikazano bo, kako slovenist raziskuje npr. trpnik v Brižinskih spomenikih ali v srednjeveških rokopisih, kako jezikovno analizira npr. različne izdaje Küzmičevega Novega zakona ipd. Predmet obravnave (npr. kaj je trpnik) ne bo cilj predstavitve. Predstavljene bodo tudi možnosti pedagoškega raziskovanja slovenista jezikoslovca in možnosti sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij.
Podobno, kot je kakovost življenja, je tudi kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v veliki meri odvisna od zmožnosti komunikacije učiteljev, oziroma izvajalcev izobraževanja. Kot izobraževalci bodočih učiteljev moramo še posebej dobro poznati ozadje komunikacijskih procesov. Delavnica bo osvetlila dejavnike, ki vplivajo na uspešno komunikacijo ter nazorno predstavila pomen dvosmerne komunikacije v primerjavi z enosmerno.
Naš svet se je v zadnjih letih z vidika prenosa informacij zelo spremenil. Sporočila, ki jih sprejemamo (in oblikujemo) so številčnejša in izrazito multimodalna. Tudi učenci se pri pouku pogosto srečujejo z multimodalnimi besedili. Najpogosteje so to učbeniki in delovni zvezki, ki sprejemnika nagovarjajo z verbalnim in vizualnim kodom sporočanja. Multimodalno besedilo zahteva drugačen način branja od običajnega besedila, saj lahko nezmožnost branja slik v multimodalnem besedilu v določenih okoliščinah pomeni delno nepismenost. Ustvarjanje sumativnega pomena v multimodalnem besedilu je namreč odvisno od tega, koliko smo sposobni sprejeti sporočila iz različnih kodov sporočanja. Zato je razvijanje vizualne pismenosti sestavni del razvijanja multimodalne pismenosti.
Predstavljeni bodo osnovni pojmi teorije grafov kot matematične vsebine. V teoriji grafov najdemo zanimive realistične probleme, eden izmed njih je npr. kako narisati obliko (npr. hišico) z eno potezo. Predstavljena bo raziskava izvedena na srednješolski populaciji, ki je pokazala pozitivne učinke vnosa teorije grafov v pouk matematike. V delavnici bomo poskušali prikazati aktivnosti iz teorije grafov, ki služijo dvigu matematične pismenosti mlajših učencev.
V šolskem letu 2015/16 je bila med učitelji 4. in 5. razreda osnovnih šol v Sloveniji opravljena raziskava, s katero smo želeli proučiti zastopanost konstruktivističnega pristopa pri pouku družbe. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultate te raziskave bomo na seminarju tudi predstavili.
Kultura in umetnost sta bistveni sestavini sodobnega izobraževanja in sta odločilnega pomena za posameznikov celostni razvoj. Zato je pomembno sistematično in kakovostno vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovani in izvedbeni osnovno-šolski kurikul.
Na seminarju bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se v slovenskem prostoru zavedamo pomena kulturnih in umetnostnih vrednot za obstoj demokratične in humane družbe? Ali v zadostni meri vključujemo vsebine in cilje kulturo-umetnostne vzgoje v osnovno-šolski kurikul? Kakšno vlogo pripisujemo učitelju, ki poučuje umetnostne predmete? Kako zagotoviti kakovostni pouk na področju kulturno-umetnostne vzgoje? Kakšna so mnenja slovenskih učiteljev o kulturno-umetnostni vzgoji v osnovno-šolskem izobraževanju?
Med iskanjem odgovorov na zastavljena vprašanja bomo predstavili izsledke raziskave, v katero smo vključili 342 osnovno-šolskih učiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo proučevali kulturno-umetnostni status učiteljev, učiteljevo oceno osnovno-šolskega izobraževanja z vidika vključenosti kulturno-umetnostnih področij in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovanem in izvedbenem kurikulu.
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o izzivih in ovirah, povezanih s spodbujanjem raziskovalnega dela študentov Pedagoške fakultete. Ker je raziskovalno sodelovanje s študenti pri nas precej v povojih, je seminar je mišljen kot izmenjava mnenj, izkušenj in stališč ter morda kot oblikovanje smernic za spodbujanje tovrstnega sodelovanja. Gre za področje, tesno povezano s poslanstvom naše fakultete, zato toplo vabljeni vsi: tako pedagoški in drugi strokovni delavci kot študenti. Aktivno sodelovanje slednjih je še posebej zaželeno in dobrodošlo.
Testiranje ničelne hipoteze in s tem povezan koncept statistične pomembnosti je prevladujoč pristop večine raziskovalcev pri testiranju raziskovalnih hipotez in poročanja znanstvenih izsledkov. V skladu s tem pristopom, se hipoteze največkrat potrjuje oz. zavrača na podlagi principa »vse ali nič«, pri tem pa se najpogosteje uporablja kriterij p < .05.
Kmalu zatem, ko se je testiranje ničelne hipoteze šele dobro utrdilo pri rutinskem raziskovalnem delu in poučevanju študentov, se koncept sooča z nemalo kritikami, ki v ospredje postavljajo predvsem arbitrarno postavljeno mejo za odločitev o statističnih hipotezah. Na podlagi teh kritik nastajajo nove smernice ter priporočila za pripravo raziskovalnega načrta, hipotez, analize podatkov in poročanja raziskovalnih izsledkov, ki bi doprinesla k večji integriteti v raziskovanju in zanesljivosti poročanih rezultatov. V predstavitvi bodo prikazana izhodišča t.i. novih statistik, ki jih predlaga G. Cumming (2013) in se nanašajo na priporočljive prakse v raziskovanju s poudarkom na uporabi velikosti učinka, intervalov zaupanja in metaanalizah.
Med seminarjem si bomo postavljali vprašanja, povezana z rabo neknjižnih germanizmov danes na vzhodu Slovenije. Ugotavljali bomo, kako dobro te besede poznamo in kdaj jih uporabljamo. Ogledali si bomo statistične podatke o njihovi rabi in poznavanju ter skupaj razmišljali o našem odnosu do neknjižnih germanizmov. Kot vir podatkov nam bo predvsem služila monografija Substandardsprachliche Germanismen im Slowenischen (založba LIT, Dunaj/Berlin, 2017, avtorica A. Lipavic Oštir).
Janja Batič in Dragica Haramija
Slikanica je multimodalna knjiga, ki pripoveduje z literarnim in likovnim kodom. V preteklosti so raziskovalci pristopali k analizi slikanic vsak iz svojega zornega kota (z vidika literarne teorije, umetnostne zgodovine, likovne kritike …), sodobne teorije slikanice pa v središče študija postavljajo odnos med različnimi kodi sporočanja in preučujejo, kako interakcija besed in slik ustvarja nov pomen.
Povzetek: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok dobiva v zadnjih nekaj desetletjih vse večjo pozornost. Pristopi k raziskovanju tega področja so raznoliki in vsak po svoje prispeva k odkrivanju vplivov staršev na otrokov matematični razvoj, načinov vključevanja in dejavnikov, ki so povezani z vlogo staršev pri matematičnem izobraževanju otrok.
dr hab. Barbara Grabowska (koordinator programa ERASMUS +), University of Silesia, Katowice, Poljska
V seminarju bo predstavljena praksa belgijskega umetnika in znanstvenika, Angela Vermeulena, ki združuje umetnost in znanost v odprtokodno platformo, kjer udeleženci s pomočjo procesualnega pristopa in socialne interakcije zgradijo različne umetniške modele (Biomod, Seeker…). Ti modeli lahko Nasinim vesoljskim inženirjem služijo kot vizualiacija / simulacija potovanja na Mars. Znotraj opisanega koncepta je pri predmetu Intermedijske umetnosti nastala zasnova: Tiskaj zeleno. Podoben koncept je že prej nastal pri predmetu Kiparstvo IV, poimenovali smo ga: Alternativne turistične točke mesta Maribor.
Seminar bo posvečen uporabi IKT tehnologije pri pouku. Uvodoma bodo izpostavljeni inovativni primeri integracije trenutno aktualne tehnologije v proces izobraževanja. V nadaljevanju bodo predstavljeni različni brezplačni programi, ki omogočajo učencem raziskovanje delovanja različnih realnih proces, ki so v splošnem izredno kompleksni ali pa tudi oblikovanje kreativnih rešitev za določen problem. V tem kontekstu se bomo osredinili na programa NetLogo in Phun. Sledila bo predstavitev spletnih aplikacij, ki omogočajo učitelju izdelavo interaktivnih kvizov in nudijo poglobljeno analizo rezultatov. V tem delu bomo izpostavili spletni aplikaciji socrative in kahoot. Obe aplikaciji omogočata reševanje kvizov preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. Za obe aplikaciji bo tudi izveden primer kviza in prikaz dobljenih rezultatov. Izpostavljene bodo tudi njune prednosti in slabosti.
Lina Tankeleviciene, Univerza Šiauliai, Vilna, Litva
Predstavljeni bodo rezultati raziskave, v kateri smo preverili učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese.
Zanos pri visokošolskih učiteljih« bom predstavila enega izmed vodilnih konceptov pozitivne psihologije, zanos, in ga umestila v visokošolsko izobraževalno okolje. Predstavila bom izsledke raziskave, ki je bila izvedena na vzorcu 293 visokošolskih učiteljev iz treh slovenskih univerz. Naša raziskava se je osredotočila na odnos med delovnimi resursi in zahtevami na eni strani in doživljanjem zanosa na drugi strani. S pomočjo izsledkov raziskave bom skušala odgovoriti na vprašanje, kako s pomočjo delovnih pogojev in zahtev lahko povečamo doživljanje zanosa kot najvišjega stanja notranje motivacije pri visokošolskih učiteljih.
Predstavljeni bodo nekateri psihološki koncepti, modeli in teorije, ki lahko (visokošolskemu) učitelju osmislijo lastno poučevanje, obenem pa mu je lahko njihovo poznavanje v pomoč pri utemeljevanju nekaterih temeljnih pedagoških in didaktičnih načel študentom – bodočim vzgojiteljem in učiteljem.
Jerneja Herzog
Sodobna pedagoška praksa zahteva od učiteljev bogata strokovna znanja, kakovostno pedagoško-didaktično usposobljenost in primerne osebnostne lastnosti. Ob vsem tem pa današnja šola potrebuje učitelja, ki bo ustvarjalen in bo znal ustvarjalnost prenašati tudi na učečo se populacijo. Out of the box je krilatica, ki jo pogosto slišimo kot sinonim za drugačno, ustvarjalno delo in to je bilo tudi vodilo predavanj in delavnic v projektu »Učenje kreativnosti za kreativno poučevanje«. Študentje so v sklopu projekta spoznali metode in postopke razvijanja ustvarjalnosti na področju naravoslovja, družboslovja ter glasbene in likovne umetnosti. Aktivnosti študentov so bile v času trajanja projekta vezane na njihovo samostojno pripravo, iskanje idej in njihovo preverjanje, skupne pogovore in evalvacijo projekta. Dejavnosti so intenzivneje potekale v času predavanj in delavnic; spoznavali so različne načine ustvarjalnega delovanja, različne tehnike za razvijanje ustvarjalnosti pri učencih na različnih področjih. Uvodoma so študenti združevali glasbo z likovno umetnostjo in tehničnim izobraževanjem. Na njej so študenti izdelovali preproste, vendar dobro zveneče instrumente iz materialov, ki so široko dostopni. V nadaljevanju so preko lastne aktivnosti predvsem na likovnem področju spoznali različne načine in pristope za odpravljanje notranjih zavor in ustvarjalne postopke, ki so uporabni neposredno v pedagoški praksi, kjer je bil poudarek na ustvarjalnem procesu in manj na produktu. V sklepnem delu projekta so študentje skupaj s predavatelji zasnovali in realizirali »znanstveno opero«, kot jo je v uspešnem WASO (Write a Science Opera) konceptu razvil tim različnih strokovnjakov na Norveškem.
Delavnica je bila namenjena nadgradnji znanja študentov dodiplomskih in podiplomskih pedagoških študijskih programov. Predavanja in delavnice, na katerih so študenti prejeli ustrezno gradivo, so vodili priznani predavatelji iz Avstrije, Norveške, Belgije in Hrvaške. Delavnica je s svojimi vsebinami nadgrajevala in dopolnjevala vsebine akreditiranega študijskega progama Univerze v Mariboru. Študenti so z udeležbo na delavnici pridobili nova znanja in spretnosti, ki predstavljajo dodano vrednost k njihovemu izobraževanju v okviru svojega študija.
(Izjemoma v predavalnici 1.3)
Marko Marhl, Jelena Krivograd
Projekt GAIHE združuje partnerje iz 8 držav. Njegov cilj je bil zbrati, dokumentirati in promovirati dobre prakse na področju vodenja in upravljanja inovacij in inovativnosti v visokošolskih institucijah. Predstavili bomo rezultate izvedenih raziskav v projektu.
Predstavljen bo program Didaktični petkotnik, ki poteka od leta 2004 na PEF UM in vključuje študente razrednega pouka, didaktike matematike, razredne učitelje, matematično obetavne učence in njihove starše. Prikazanih bo nekaj aktivnosti programa in rezultatov evalvacije.
Lidija Podmenik
V seminarju bo predstavljen celoten opus pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Predstavljena bodo tako kratkoprozna besedila (serija slikanic o Petru Nosu, slikanici o Lipku, serija Živalske novice, serija pravljic Pozor pravljice!) kot tudi daljša realistična proza (trilogija o Ranti, povest Maks pa Sanja).
Predstavljena bo glavna raziskava doktorske disertacije, v kateri smo proučevali značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole. Proučevanje glasbenega talenta ni nov problem na področju nadarjenosti in glasbene talentiranosti, vendar je kljub temu do danes ne dovolj raziskan in pojasnjen, saj gre na teoretski ravni zaslediti nepoenotenost, ki se kaže v številnih parcialnih konceptualnih in metodoloških rešitvah.
Z izvedeno raziskavo odgovarjamo na neraziskana ali ne dovolj pojasnjena vprašanja o latentni strukturi značilnosti, nivoju izraženosti značilnosti, skladnosti učiteljevih ocen, medsebojnih korelacijah posameznih področij ocenjevanja ter obstojem morebitnih razlik v izraženosti nabora značilnosti, vezanih na obiskovanje glasbene šole, spol in starost. Gre za prvo tako raziskavo, ki na identificiranih šestih glavnih področjih značilnosti proučuje izraženost nabora značilnosti populacije glasbeno talentiranih učencev v starostnem obdobju od 6 do 10 let.
Zdi se, da smo ob vsesplošni prisotnosti glasbene kulise v življenju izgubili dar poglobljenega poslušanja. Johann Sebastian Bach, eden največjih skladateljev vseh časov, je napisal monumentalno delo Die Kunst der Fuge (Umetnost fuge). Po stopinjah tega genialnega dela bomo skupaj odkivali Umetnost poslušanja.
Dokumentiranje virov je eno temeljnih opravil pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Pri običajnem pristopu je to opravilo zamudno in ponavljajoče. Z uporabo funkcionalnosti, ki jih ponuja MS Word, lahko dokumentiranje izvedemo lažje, hitreje in bolj učinkovito. Na praktičnem primeru in s samostojnim delom, se boste na seminarju naučili dokumentiranja virov v urejevalniku besed MS Word.
Predstavljene bodo nekatere aktualne teme s področja predšolske pedagogike, ki so bile raziskane in objavljene ter predstavljajo podlago in izziv vzgojiteljem predšolskih otrok in vsem, ki se s predšolsko pedagogiko ukvarjamo. Ob tem bo poudarek predvsem na vlogi študija kot pomembnega segmenta pri vsestranskem razvoju mladega človeka kot prihodnjega vzgojitelja. Prikazan bo primer vključevanja študentov v proces aktivnega študija s poudarkom na izkustvene učenju.
V seminarju bodo predstavljali rezultati empirične raziskave, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali kompetenco učenje učenja in nekaj njenih vidikov pri študentih razrednega pouka iz treh pedagoških fakultet v Sloveniji.
V raziskavi nas je zanimalo, kako študenti ocenjujejo njihov način učenja in kompetentnost za poučevanje, na kakšne načine pridobivajo znanja o načinih učenja, kakšna je pri tem vloga fakultete ter kakšna so njihova mnenja o poučevanju učenja.
