Drugo

Seminar

_

V študijskem letu 2019/2020 se Seminar ne izvaja.

_

_

_

_

Seminar 2018/2019

Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 do predvidoma 15:00 v Sejni sobi 2 (Dekanat).

Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.

K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje in druge sodelavce, doktorske študente, gostujoče profesorje in druge, ki bi želeli predstaviti svoje raziskovalno delo.

 
 
25.10.2018: Helena Durnova, Univerza Masaryk, Češka
 
Using history of mathematics in teaching mathematics
I will describe some possibilities to use history of mathematics in mathematics classes from elementary school up to the university level. In particular, I will discuss the use of history of mathematics in teaching future teachers of mathematics (including elementary school teachers), with an emphasis on the influence of such teaching on students’ reflection on the subject they will be teaching.
 
8.11.2018: Mateja Sabo Junger
 
Matematično modeliranje
Zaradi razvoja sveta in STEM-a, je potreba po vedno večjem številu mladih učiteljev, ki dobro povezujejo, konstruirajo in modelirajo vsakdanje probleme, zelo velika. Posledično postaja vloga matematičnega modeliranja in pomen vpeljave tega v osnovne šole vedno večja. Na seminarju bomo tako spoznali, kaj je matematično modeliranje, predstavili njegove prednosti, slabosti in načine, kako se dejansko spopasti z matematičnim modeliranjem v osnovni šoli.
 
 
15.11.2018: Stojan Puhalj
 
Vrednotenje uspešnosti tekmovalnega alpskega smučarja v obdobju poznega otroštva in adolescence 
 
 
22.11.2018: Ana Mlekuž
 
Ravnateljeva vloga pri razvoju medkulturnih kompetenc učiteljev in učencev
V predstavitvi se bomo osredotočali na vlogo ravnatelja pri razvoju medkulturnih kompetenc učiteljev in učencev. Predvsem nas bo zanimalo, kakšna je vloga njegovega vodenja v multikulturnih okoljih ter kakšne značilnosti in znanja mora uspešen ravnatelj v multikulturnih okolij posedovati.
 
29.11.2018: Darja Antolin Drešar
 
Problematičnost Euler-Vennovega prikaza?
Na seminarju bodo predstavljeni izsledki raziskave, ki je bila usmerjena v analizo Euler-Vennovih in Carrollovih prikazov, ki so jih ustvarili bodoči vzgojitelji in vzgojiteljice.
 
6.12.2018: Janja Batič
 
Slikanice in likovna umetnost
Na seminarju bomo govorili o večplastni naravi slikanic in njihovi povezavi z likovno umetnostjo. Kakovostne slikanice so običajno prvi stik otroka z likovno umetnostjo. Slikanice so namreč knjige, ki združujejo literarno in likovno umetnost. Ilustracije v slikanicah omogočajo knjigi, da “funkcionira kot artefakt: nekaj kar daje obliko ideji in nekaj na kar lahko navežemo svoje ideje.” (Doonan, 1993, str 7.) Posebej pa se bomo na seminarju osredotočili na slikanice, ki vsebujejo dela likovnih umetnikov v različnih pojavnih oblikah (reprodukcija, poustvarjanje, …).
 
 
13.12.2018: mag. Irena Vipavc Brvar (Arhiv družboslovnih podatkov,  FDV UL ), izjemoma v 0.4.
 
Načrtovanje in zbiranje raziskovalnih podatkov (3 ure)
 
Prijava: https://kc.um.si/dogodki/nacrtovanje-in-zbiranje-raziskovalnih-podatkov-z-vidika-arhiviranja-v-arhiv
Prosimo, da na seminar prinesete osebni računalnik.
 
 
20.12.2018: Črtomir Matejek
 
Športna dejavnost in učna uspešnost otrok
Predstavljeni bodo končni rezultati raziskovalnega projekta z naslovom »Sodobni trendi telesnega, gibalnega in osebnostnega razvoja slovenskih osnovnošolcev  – socialni status in življenjski slog sta pomembna dejavnika otrokovega razvoja«, v katerem smo raziskovali povezanost telesnega in gibalnega razvoja otrok z izbranimi okoljskimi dejavniki. Pojasnili bomo povezanost socialnega položaja, športnega udejstvovanja in učne uspešnosti otrok.
 
 
10.1.2019: Maja Kuronja
 
Samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami 
V doktorski disertaciji smo proučevali integracijo/inkluzijo otrok z učnimi ter čustvenimi in vedenjskimi težavami (UČVT) ter samoučinkovitost učiteljev pri delu z učenci z UČVT v redni OŠ in v OŠ pri vzgojnih zavodih. V teoretičnem delu so predstavljene značilnosti otrok s UČVT, njihova inkluzija v redne osnovne šole in tudi v institucionalno vzgojo in izobraževanje. V drugem delu se osredotočamo na teorijo samoučinkovitosti v pedagoškem prostoru in  pri delu z učenci z UČVT. V empiričnem delu smo prikazali zaznavo samoučinkovitosti učiteljev pri delu z učenci z UČVT v slovenskem šolskem prostoru. V zaključku smo oblikovali smernice za izboljšanje samoučinkovitosti pri delu z učenci z UČVT.
 
 
17.1.2019: mag. Irena Vipavc Brvar (Arhiv družboslovnih podatkov,  FDV UL )
 
Sekundarna raba podatkov (3 ure)
 
Prijava: https://kc.um.si/dogodki/sekundarna-raba-podatkov-z-vidika-arhiviranja-v-arhivu-druzboslovnih-podatk

Prosimo, da na seminar prinesete osebni računalnik.

 
 
24.1.2019: Marta Licardo
 
Izkušnje iz projekta Early Years Education
Predstavili bomo mednarodni projekt KA2 Early Years Education (2017-2019) in dosedanje izkušnje, ki smo jih pridobili v projektu, v katerem sodeluje dvanajst partnerjev iz šestih držav EU: Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovenija, Španija in Velika Britanija.
Namen projekta je vzpostaviti in preizkusiti izbirne izobraževalne module v vsaki izmed držav, namenjene dijakom ali študentom predšolske vzgoje. V Sloveniji v projektu sodelujeta UM PEF in Zavod za novodobno izobraževanje, ki se ukvarja z mobilnostmi. Projekt je zanimiv za področje predšolske vzgoje, ker so izobraževalni moduli vsebinsko vezani na to področje, hkrati pa je zanimiv tudi kot inovativna oblika izobraževanja v terciarnem sektorju, ki študentom ponuja mobilnost, pridobivanje novih znanj in kompetenc ter širjenje možnosti za zaposlitev v tujini.
 
 
 
31.1.2019 (od 13.00 do 16.00): red. prof. dr. Milena Ivanuš Grmek
 
Specifika visokošolskega pouka pri delu z velikimi in majhnimi skupinami študentov
Usposabljanje poteka v okviru projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si).
 
 
14.2.2019 (od 13.00 do 16.00): izr. prof. dr. Tina Vršnik Perše
 
Razvijanje pedagoških, socialno – emocionalnih kompetenc študentov v procesu visokošolskega izobraževanja
Usposabljanje poteka v okviru projekta Inovativno učenje in poučevanje v visokem šolstvu (INOVUP), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada in Republika Slovenija (www.eu-skladi.si).
 
28.2.2019: Eva Kranjec
 
Izvršilne funkcije 
Izvršilne funkcije se nanašajo na kompleksne spoznavne procese in predstavljajo osnovo spoznavnega, socialnega ter celostnega psihološkega razvoja otrok in odraslih. Sodobne razvojnopsihološke raziskave se najpogosteje osredotočajo na preučevanje izvršilnih funkcij v zgodnjem in srednjem otroštvu ter poskušajo utemeljiti njihovo vlogo v prilagojenem socialnem vedenju otrok, predvsem pa v njihovi učni uspešnosti. Na seminarju bomo pregledali prevladujoče modele izvršilnih funkcij, jih poskušali postaviti v odnos do nekaterih sorodnih pojmov in osvetlili pomen njihovega spodbujanja ter razvijanja za učno uspešnost normativnih otrok in mladostnikov.
 
 
7.3.2019: Ines Voršič
 
Besedotvorna nesistemskost kot odraz jezikovne kreativnosti
Jezikovne spremembe sodobnega časa se odražajo tudi v besedotvornem sistemu slovenskega jezika. Nove tvorjenke pogosto nastajajo po iregularnih tvorbenih vzorcih, ki kršijo uveljavljena besedotvorna pravila in izrazno podobo jezika. Vendar pa je rušenje besedotvorne sistemskosti obenem lahko tudi odraz jezikovne kreativnosti. Na seminarju bo predstavljena tipologija priložnostnih novotvorjenk, ki nastajajo s funkcijo estetskega in ekspresivnega učinkovanja, namesto morfemskih sestavin pa pogosto uporabljajo najrazličnejša grafemska sredstva.
 
14.3.2019: Marko Šterk
 
Obravnava kompleksnih sistemov z uporabo teorije kompleksnih mrež

V sklopu predavanja bodo predstavljene kompleksne mreže, koncept s področja teorije grafov z zelo širokim spektrom uporabnosti. Opisane bodo osnovne lastnosti mrež, poleg tega pa bodo predstavljeni številni konkretni primeri uporabe.

 
 
21.3.2019: Natalija Ulčnik in Polonca Šek Mertük
 
Slovenščina na dlani
V zadnjem desetletju pospešeno nastajajo e-gradiva za učenje različnih predmetnih področij. Inovativno e-gradivo, ki bo obogatilo jezikovni pouk slovenščine, razvijamo tudi v okviru projekta Slovenščina na dlani (2017–2021). Sodelujemo tri fakultete Univerze v Mariboru (FF, PEF, FERI), vključenih pa je tudi 14 vzgojno-izobraževalnih zavodov iz vzhodne in zahodne kohezijske regije. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Na seminarju bomo spregovorili o ciljih projekta, sodelovanju z učiteljicami in učitelji, izvedenih aktivnostih, prvih rezultatih in izzivih, ki so pred nami.
 
 
28.3.2019: Katja Kozjek Varl
 
Implementacija sodobnih umetniških praks v osnovnošolski kurikulum
Vpeljevanje vsebin sodobne umetnosti v pouk likovne umetnosti pozitivno vpliva na vsakdanje in abstraktno mišljenje učencev. Sodobna likovna umetnost učencem omogoča razumevanje okolja, časa in razmer, v katerih živimo. Ob tem se učenci seznanjajo s sodobnim likovnim prakticiranjem in ustvarjalno izražajo svoje ideje. Hkrati razvijajo zmožnost izražanja mnenj in stališč ter oblikujejo kritični odnos do družbe. Na seminarju bodo predstavljeni primeri implementacije sodobne likovne umetnosti v pouk likovne umetnosti v tretji triadi osnovne šole. V raziskovalnem procesu nas zanimajo različni pristopi, ki učencem omogočajo spoznavanje in razumevanje sodobne likovne umetnosti.
 
 
4.4.2019: Maja Kerneža
 
Kompleksna bralna učna strategija VŽN (plus)
Spoznali oz. obnovili bomo znanje o kompleksni bralni učni strategiji VŽN (plus). Razdelili se bomo v skupine in v šestih stopnjah obdelali izbrano besedilo. Dotaknili se bomo tudi uporabe strategije VŽN pri obravnavi širših tematskih sklopov ter uporabe strategije VŽN z usmerjenimi vprašanji.
 
 
18.4.2019: Maruša Mavrič
 
Glasba kot jezik: didaktična načela poučevanja glasbe v pedagogiki montessori
Glasba je ključna komponenta človekovega delovanja že od samega obstoja človeštva; v pedagogiki montessori pa ima vlogo in pomen ekspresivnega jezika, katerega učenje poteka na podoben način kot učenje maternega jezika. V ta namen je oblikovano pripravljeno okolje za glasbo, ki sestoji iz poslušanja glasbe, ritma in metričnih vaj, izvajanja glasbe, petja ter glasbenega opismenjevanja. Za poučevanje glasbe po tem pedagošem konceptu je razvitih tudi več didaktičnih materialov, ki otrokom omogočajo učenje glasbe prek senzoričnih izkušenj.
 
 
9.5.2019: Alja Lipavic Oštir, Smiljana Gartner
 
Lotmerk je metropola in na drugi strani Mure je neznana civilizacija.
Doživljanje jezikovnega sveta skozi predstave dijakov in dijakinj
V okviru projekta Jeziki štejejo so dijakinje in dijaki prvih in drugih letnikov sedmih srednjih šol v letu 2018 izdelovali svoje jezikovne karte. Navodila so bila zelo preprosta: nariši svojo jezikovno karto in na njej označi meje, ki jih pogosto prečkaš. Rezultat so jezikovne karte, ki so v veliki večini (823) geografske, obenem pa lahko vsebujejo tudi jezikovne elemente. Manjšina kart je kognitivnih (60), kar pomeni, da so v ospredje postavljeni kognitivni izzivi in raba jezikov. Jezikovne karte nam ponujajo veliko možnosti za raziskovanje in pomagajo odgovoriti na vprašanja, povezana z dojemanjem lastne identitete in dojemanjem sveta skozi jezike, usvajanjem jezikov, prestižem jezikov in zvrsti, identifikacijami z jeziki in na druga. V seminarju bova predstavili del raziskovanja.
 
16.5.2019:
Jitka Hodaňová, Palacky University in Olomouc, Faculty of Education, Češka
 
From modeling with square to crystal modeling
I will talk about the importance of square in teaching mathematics at primary school. The lecture will be concentrated on practical modeling of cube, crystal and other objects. I will describe the use of origami models in mathematics and show how to create origami models.
 
Vučina Zorić, Filozofska fakulteta Univerze v Črni gori (Podgorica)
 
Istorija obrazovanja učitelja u Crnoj Gori
Struktura predavanja bo naslednja:
– preduslovi za početak obrazovanja učitelja u Crnoj Gori;
– obrazovanja učitelja 1869-1914. godine;
– obrazovanja učitelja 1918-1941. godine;
– obrazovanja učitelja 1944-1963. godine;
– obrazovanja učitelja 1963-1993. godine; i
– obrazovanja učitelja od 1993. godine do danas.
 
 
23.5.2019: Mateja Hamler
 
Dogajanje ob vstopu v vrtec- prehodi iz družinskega v institucionalno okolje
Socialna interakcija je pri prehodu iz družinskega v institucionalno okolje še kako pomembna. Otrok namreč od staršev preide k vzgojiteljicam in vzgojiteljem, kjer je pomemben že prvi stik in pristop, da si otrok ustvari sliko o vrtcu. Otroci so zelo dovzetni v teh zgodnjih letih in si stvari precej hitro zapomnijo, zato je vloga odraslega še kako pomembna. Ni pomembno samo iz kakšnega družinskega okolja izhaja otrok, ampak tudi njegova socialna razvitost. To pomeni, da lahko tvori stik z drugimi, se spoprijatelji in se znajde v novem okolju. Ker ima v vrtcu glavno vlogo vzgojitelj je pomembna tako njegova usposobljenost, izkušnje kot tudi pristop do otrok, emocionalnost in razumevanje.
 
 
 
 
13.6.2019: Nika Golob
 
Raziskovalne škatle v predšolskem obdobju
Področje narave v predšolskem obdobju je za otroka priložnost za dejavno vključevanje in razvijanje veselja do raziskovanja in odkrivanja narave v vseh njenih razsežnostih. Področje postopno razvija naravoslovne pojme, mišljenje, sklepanje, klasificiranja in podobno. Za načrtno razvijanje naravoslovnih postopkov v predšolskem obdobju, ki so temelj naravoslovnemu raziskovanju sveta kasneje, smo razvili več naravoslovnih raziskovalnih škatel. V prispevku bodo predstavljeni naravoslovni postopki pomembni za razvijanje naravoslovne pismenosti in nekaj primerov raziskovalnih škatel s pripomočki in delovnimi karticami za samostojno raziskovanje predšolskih otrok.
 
20.6.2019: Alenka Lipovec
 
Problemsko učenje v virtualnih sodelovalnih okoljih 
Problemsko učenje kot vodilna paradigma aktivnega, na učečega osredinjenega učenja je pri naravoslovno orientiranih vedah (npr. medicina, matematika) temeljna oblika poučevanja že nekaj desetletij, uporaba pa se širi tudi na družboslovna (npr. zgodovina) in humanistična (npr. tuji jeziki) področja. Vključevanje kontekstualizacije (npr. modeliranje problemov) in sodelovalnih pristopov učenja dodatno nadgradi pristop, za katerega empirični rezultati nakazujejo, da razvija znanja prihodnosti (npr. kritično mišljenje). Vključevanje IKT (npr. virtualne arene, uporaba osebnih naprav, obrnjeno učenje, pridobivanje značk) pa ob motiviranju s kognitivnimi konflikti dodatno vpliva na dvig motivacije učečega. Usposabljanje bo usmerjeno v prikaz primerov z različnih področij. Visokošolski učitelji bodo pridobili tako temeljna kot uporabna znanja za vključitev omenjenih oblik in metod dela v svoj pedagoški proces.
Seminar 2017/2018

Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 h do predvidoma 15:00 h v Sejni sobi 2 v Dekanatu.

Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.

K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje, visokošolske sodelavci, doktorske študente, gostujoče profesorje…

 

6. 10. 2016: Delavnica o znanju in kompetencah študentov

Tina Vršnik Perše
 
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o tem, kaj vsak od pedagoških delavcev pričakuje od študentov in o tem, kaj glede znanj in kompetenc, ki jih posredujemo študentom, pričakujemo drug od drugega.   Cilj delavnice je izmenjava informacij o pričakovanjih glede študija, znanja in kompetenc študentov, ki bo ponudila možnosti za samorefleksijo in spreminjanje lastne prakse, da bodo študentje na koncu študija pridobili vso želeno znanje in kompetence.
 

13. 10. 2016: Najnovejša različica MOODLE UM PEF (delavnica bo izjemoma v 1.43)

Tomaž Bratina
 

Z novi študijski letom bomo prešli na najnovejšo različico sistema Moodle Pedagoške fakultete, ki je v skladu z zahtevanimi varnostnimi in tehnološkimi standardi. Delo na novi različici Moodle je veliko bolj prijazno in poteka v sodobnejšem uporabniškem vmesniku, sami postopki in pravila dela pa se ne razlikujejo od do sedaj znanih. Posebnosti dela na novem Moodle bodo predstavljene na seminarju ob samostojnem praktičnem delu, vprašanjih in sprotnega reševanja zapletov.

 

20. 10. 2016: Vloga živali v mladinski književnosti 

Dragica Haramija
 
Predstavljena bo monografija Vloga živali v mladinski književnosti. Prvi del monografije je namenjen teoretičnim izhodiščem o vlogi živali v otroški in mladinski književnosti. Najobširnejše je poglavje o književnih vrstah, v katerih se animalistična snov in živalski literarni liki pojavljajo. Pri posamezni književni vrsti so izbrani vzorčni kakovostni primeri besedil, čeprav je zajet tudi širši literarnozgodovinski kontekst animalistike v otroški in mladinski književnosti na Slovenskem, za osvetlitev posamezne vloge živali so predstavljena tudi nekatera (predvsem kanonska) dela iz svetovne mladinske književnosti. V sklepnem delu monografije so predstavljene tipične vloge najpogosteje zastopanih živali v slovenski mladinski književnosti in utemeljene pojavne oblike živali v okviru književne animalistike.
 

27. 10. 2016: Otrok v sodobni družbi in družini -rezultati projekta

Črt Matejek
 
Predstavljeni bodo rezultati projekta vezani na otrokove gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, življenjski slog, samopodoba in socialni status. Cilji projekta so bili: ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju v Sloveniji, ugotoviti stanje telesnih značilnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju pri nas,analizirati zdravstveni status otrok, spoznati vzorce gibalnih aktivnosti (pogostost, količina, oblika), ugotoviti značilnosti življenjskega sloga otrok, ugotoviti kvaliteto življenja otrok, ugotoviti samopodobo otrok,raziskati povezanost socialnega statusa otrok z gibalnim in telesnim razvojem.

 

9.11. 2016: Znanstvena razlaga in znanstveno pisanje (okrogla miza bo izjemoma ob 16.00 v 1.42 – video studio)

Vincentas Lamanauskas,  University of Šiauliai, Litva
 
Pisanje je podobno kot šahovska igra. Znanost pri šahu je v otvoritvah in končnicah. Med njima pa moraš biti le dovolj zbran in slediti v začetku zastavljenem načrtu, strategiji. Izhodiščni problem pri tem je, da: a) če raziskave niste objavili, je, kot da je niste naredili, b) če ste jo že objavili pa je ni nihče prebral (ker je slabo, nezanimivo napisana…), je, kot da je niste naredili. (Citiranje je to, kar danes največ šteje!). Zavedati se moramo, da je bralcu malo mar, koliko truda je avtor vložil v pridobivanje posamičnih rezultatov. Zanima ga le, kaj je odkril in kaj od tega je zanj uporabno. Pisanje dobrega znanstvenega prispevka je kot vaja iz jasnega, fokusiranega in konciznega razmišljanja (znanstveno sklepanje in argumentiranje). Biti mora jasno, natančno in sistematično. Ali je to že dovolj? Seveda ne! Da bi bili v resnici uspešni, moramo vseskozi razmišljati, kot bi razmišljal bralec, recenzent in urednik, ki ima vedno zadnjo besedo.
In kako razmišlja urednik? To nam bo povedal naš gost, prof. dr. Vincentas Lamanauskas , (http://www.lamanauskas.puslapiai.lt ) ki je urednik večjega števila revij (http://www.scientiasocialis.lt/?q=node/5), kot so:  Journal of Baltic Science Educaion (Wos), Education in 21. Century, etc.

 

10. 11. 2016: Reakcijski čas oseb in vpliv motenj na podaljšanje reakcijskega časa

Borut Krajnc

Predstavili bomo rezultate raziskovanja na področju reakcijskega časa oseb, ki je potekalo skozi obdobje več let in zajelo večji vzorec ljudi različnih starostnih skupin. Natančneje smo se posvetili starostni skupini srednješolcev, ki vstopajo kot aktivni udeleženci v promet po opravljenem vozniškem izpitu za avto. Področje reakcijskega časa oseb je še danes predmet številnih raziskav na najrazličnejših področjih človekovih aktivnosti, kot npr. šport, medicina, promet in psihologija in se še naprej razvija. Vemo, da na reakcijski čas oseb vpliva cela vrsta dejavnikov, ki jih raziskovalci najpogosteje obravnavajo ločeno. Predmet naših raziskav pa je ugotoviti, ali se reakcijski čas osebe, na katero deluje zunanja slušna motnja ali pa vizualna motnja, bistveno spremeni, kadar je motnja ena sama ali pa sta prisotni obe hkrati. Ugotovili bomo, v kolikšni meri kombinirana avdio-vizualna motnja vpliva na podaljšanje reakcijskega časa v primerjavi z reakcijskim časom brez motenj in kako se podaljšanje odraža glede na spol osebe.

17. 11. 2016: Potrebnost in smiselnost uporabe digitalnih medijev pri pouku in študiju

Nika Golob
 

Na srečanju bodo predstavljene ugotovitve iz konference Kakovost visokošolskega učenja in poučevanja, ki je povzemala uspešne prakse na področju študija in konference SIRikt, ki je povzemala stanje na področju pouka v osnovnih in srednjih šolah. Cilj srečanja je skupno razmišljanje in izmenjava izkušenj glede potrebnosti večjega vključevanja digitalnih medijev v študij in pouk – na splošno in pri svojem predmetnem področju.  ​

24. 11. 2016: Od Brižinskih spomenikov do vejice v učni pripravi na matematiko

Polonca Šek Mertük

Predstavljeno bo raziskovalno delo slovenista jezikoslovca. V ospredju bo prikaz načina raziskovalnega dela slovenista jezikoslovca, ne sama vsebina (predmet obravnave). Prikazano bo, kako slovenist raziskuje npr. trpnik v Brižinskih spomenikih ali v srednjeveških rokopisih, kako jezikovno analizira npr. različne izdaje Küzmičevega Novega zakona ipd. Predmet obravnave (npr. kaj je trpnik) ne bo cilj predstavitve. Predstavljene bodo tudi možnosti pedagoškega raziskovanja slovenista jezikoslovca in možnosti sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij.

1. 12. 2016:Pomen komunikacije v pedagoškem poklicu

Mateja Ploj Virtič, UM FNM

Podobno, kot je kakovost življenja, je tudi kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v veliki meri odvisna od zmožnosti komunikacije učiteljev, oziroma izvajalcev izobraževanja. Kot izobraževalci bodočih učiteljev moramo še posebej dobro poznati ozadje komunikacijskih procesov. Delavnica bo osvetlila dejavnike, ki vplivajo na uspešno komunikacijo ter nazorno predstavila pomen dvosmerne komunikacije v primerjavi z enosmerno.

8. 12. 2016 Nekateri vidiki multimodalne in vizualne pismenosti

Janja Batič
 

Naš svet se je v zadnjih letih z vidika prenosa informacij zelo spremenil. Sporočila, ki jih sprejemamo (in oblikujemo) so številčnejša in izrazito multimodalna. Tudi učenci se pri pouku pogosto srečujejo z multimodalnimi besedili. Najpogosteje so to učbeniki in delovni zvezki, ki sprejemnika nagovarjajo z verbalnim in vizualnim kodom sporočanja. Multimodalno besedilo zahteva drugačen način branja od običajnega besedila, saj lahko nezmožnost branja slik v multimodalnem besedilu v določenih okoliščinah pomeni delno nepismenost. Ustvarjanje sumativnega pomena v multimodalnem besedilu je namreč odvisno od tega, koliko smo sposobni sprejeti sporočila iz različnih kodov sporočanja. Zato je razvijanje vizualne pismenosti sestavni del razvijanja multimodalne pismenosti. ​

15. 12. 2016: Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem:  teoretični model in praktične implikacije

Sara Tement, UM FF
 

12. 1. 2017: Vpliv Dunning-Krugerjevega učinka pri študentovem samoocenjevanju

Manja Podgoršek
 
Zavedanje lastnega nivoja znanja predstavlja pomembno lastnost posameznika. Omogoča mu, da realno ovrednoti svoje sposobnosti ter se primerno odziva na zaznane prednosti in pomanjkljivosti. Na seminarju bodo predstavljeni rezultati empirične raziskave, kjer smo po izvedenih seminarjih in nastopih študentov od študentov zahtevali, da podajo samooceno svojega seminarja oz. nastopa. K tej samooceni smo dodali oceni, ki ju je podal specialni didaktik po izvedenem seminarju in nastopu, ter jo primerjali s samooceno študenta. Rezultati so pokazali, da samoocene v povprečju rahlo odstopajo od ocene, ki jo poda učitelj, in sicer na način, da so študentove samoocene v povprečju malce višje od ocen specialnega didaktika. Opazili smo tudi, da je tako pri seminarjih kot pri nastopih prisoten Dunning-Krugerjev učinek. Študenti, ki so s strani specialnega didaktika dosegli podpovprečno oceno, so se samoocenili z višjo oceno, medtem ko se študenti, ki so s strani specialnega didaktika dosegli nadpovprečno oceno, svoj izveden seminar oz. nastop ocenili s slabšo oceno.
 

19. 1. 2017 Teorija grafov na razredni stopnji

Alenka Lipovec in Jasmina Ferme

Predstavljeni bodo osnovni pojmi teorije grafov kot matematične vsebine. V teoriji grafov najdemo zanimive realistične probleme, eden izmed njih je npr. kako narisati obliko (npr. hišico) z eno potezo. Predstavljena bo raziskava izvedena na srednješolski populaciji, ki je pokazala pozitivne učinke vnosa teorije grafov v pouk matematike. V delavnici bomo poskušali prikazati aktivnosti iz teorije grafov, ki služijo dvigu matematične pismenosti mlajših učencev.

9. 3. 2017 Napredno urejanje v Wordu

Tomaž Bratina
 
Pri ustvarjanju dokumentov v urejevalniku Word, se uporabniki pogosto znajdejo pred izzivom, kako ga pravilno oblikovati. Večinoma se zaplete pri oštevilčevanju poglavij, »zaklepanje« vsebine na določeno stran in oštevilčevanju strani. Potem so tukaj še kazala, od kazala vsebine do kazala tabel, slik, grafov in podobno. Urejevalnik Word ima za to pripravljene funkcije, naprednega oblikovanja, ki jih bomo spoznali in preizkusili na seminarju.
 

16. 3. 2017:Konstruktivistični pristop pri družbi

Polona Jančič
 

V šolskem letu 2015/16 je bila med učitelji 4. in 5. razreda osnovnih šol v Sloveniji opravljena raziskava, s katero smo želeli proučiti zastopanost konstruktivističnega pristopa pri pouku družbe. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultate te raziskave bomo na seminarju tudi predstavili.

23. 3. 2017: Kulturna in umetnostna vzgoja v slovenskem osnovno-šolskem izobraževanju

Olga Denac
 

Kultura in umetnost sta bistveni sestavini sodobnega izobraževanja in sta odločilnega pomena za posameznikov celostni razvoj. Zato je pomembno sistematično in kakovostno vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovani  in izvedbeni osnovno-šolski kurikul.

Na seminarju bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se v slovenskem prostoru zavedamo pomena kulturnih in umetnostnih vrednot za obstoj demokratične in humane družbe?  Ali  v zadostni meri vključujemo vsebine in cilje  kulturo-umetnostne vzgoje  v osnovno-šolski kurikul?  Kakšno vlogo pripisujemo učitelju, ki poučuje umetnostne predmete?  Kako zagotoviti kakovostni pouk na področju kulturno-umetnostne vzgoje? Kakšna so mnenja slovenskih učiteljev o kulturno-umetnostni vzgoji v osnovno-šolskem izobraževanju?

Med iskanjem odgovorov na zastavljena vprašanja bomo predstavili izsledke raziskave, v katero smo vključili 342 osnovno-šolskih učiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo proučevali  kulturno-umetnostni status učiteljev, učiteljevo oceno  osnovno-šolskega izobraževanja z vidika vključenosti kulturno-umetnostnih področij in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovanem in izvedbenem kurikulu.

30. 3. 2017: Spodbujanje raziskovalnega dela študentov – delavnica

Katja Košir
 

Na delavnici bomo skupaj razmišljali o izzivih in ovirah, povezanih s spodbujanjem raziskovalnega dela študentov Pedagoške fakultete. Ker je raziskovalno sodelovanje s študenti pri nas precej v povojih, je seminar je mišljen kot izmenjava mnenj, izkušenj in stališč ter morda kot oblikovanje smernic za spodbujanje tovrstnega sodelovanja. Gre za področje, tesno povezano s poslanstvom naše fakultete, zato toplo vabljeni vsi: tako pedagoški in drugi strokovni delavci kot študenti. Aktivno sodelovanje slednjih je še posebej zaželeno in dobrodošlo.

6. 4. 2017: Obveznosti študentov, dileme, pasti in priložnosti z izboljšanje

Darko Golja
 
Ob zadnjem vnašanju sprememb v naše učne načrte predmetov sem bil zadolžen za pregled in uskladitev vnesenih sprememb. Ob izvajanju študijskega procesa ugotavljam, da se težave pojavljajo zaradi slabih zapisov o obveznostih. Kakršni koli zapis o obveznostih je seveda tako za študente kot za izvajalce predmeta občutljiva zadeva in prav zato mora biti še bolj pretehtano zapisan, nikakor pa ni prav, da se delamo kot da obveznosti ni.
Na seminarju se bomo osredotočili na naše številne različne zapise o obveznostih in iz njih izhajajočih spoznanj ter nadaljnjim usmeritvam. Primerjali bomo naše zapise z zapisi na drugih fakultetah, obravnavali bomo razlike v zapisu o študentovih obveznostih v statutu UM in statutu UL, odgovorili bomo na vprašanja kot so:
 
ali je lahko zapis o obveznostih sploh nekaj dobronamernega?
ali so predavanja res neobvezna?
ali so predavanja lahko obvezna?
ali so vaje res neobvezne?…
 
 
 
11.5.2017 Testiranje ničelne hipoteze in nove statistike 
Marina Horvat

Testiranje ničelne hipoteze in s tem povezan koncept statistične pomembnosti je prevladujoč pristop večine raziskovalcev pri testiranju raziskovalnih hipotez in poročanja znanstvenih izsledkov. V skladu s tem pristopom, se hipoteze največkrat potrjuje oz. zavrača na podlagi principa »vse ali nič«, pri tem pa se najpogosteje uporablja kriterij p < .05.

Kmalu zatem, ko se je testiranje ničelne hipoteze šele dobro utrdilo pri rutinskem raziskovalnem delu in poučevanju študentov, se koncept sooča z nemalo kritikami, ki v ospredje postavljajo predvsem arbitrarno postavljeno mejo za odločitev o statističnih hipotezah. Na podlagi teh kritik nastajajo nove smernice ter priporočila za pripravo raziskovalnega načrta, hipotez, analize podatkov in poročanja raziskovalnih izsledkov, ki bi doprinesla k večji integriteti v raziskovanju in zanesljivosti poročanih rezultatov. V predstavitvi bodo prikazana izhodišča t.i. novih statistik, ki jih predlaga G. Cumming (2013) in se nanašajo na priporočljive prakse v raziskovanju s poudarkom na uporabi velikosti učinka, intervalov zaupanja in metaanalizah.

 

18.5. 2017 Kaj maš novi ibercuk?

Alja Lipavic Oštir

Med seminarjem si bomo postavljali vprašanja, povezana z rabo neknjižnih germanizmov danes na vzhodu Slovenije. Ugotavljali bomo, kako dobro te besede poznamo in kdaj jih uporabljamo. Ogledali si bomo statistične podatke o njihovi rabi in poznavanju ter skupaj razmišljali o našem odnosu do neknjižnih germanizmov. Kot vir podatkov nam bo predvsem služila monografija Substandardsprachliche Germanismen im Slowenischen (založba LIT, Dunaj/Berlin, 2017, avtorica A. Lipavic Oštir).

25. 5. 2017: Odlašanje: vse, kar smo želeli vedeti o tem, pa nismo uspeli prebrati. 

Eva Kranjec
Odlašanje z akademskim delom je izjemno pogost pojav, saj se po ugotovitvah nekaterih raziskav pojavlja pri več kot 70 % študentov. Opredeljeno je kot prelaganje z zastavljenimi šolskimi obveznostmi, izvajanje manj nujnih nalog od bolj nujnih, ali bolj prijetnih od manj prijetnih. Akademsko odlašanje je pogosto zaznano kot samooviralno in disfunkcionalno vedenje, ki se odraža v posameznikovem zapravljanju s časom, osiromašenih izvedbah dela, nižjih učnih dosežkih, povečani stopnji stresa in anksioznosti. Odlašanje ni le izid neustreznih delovnih navad ali slabe organizacije časa, temveč je fenomen, ki sestoji iz vrste vedenjskih, kognitivnih in čustvenih komponent. Na seminarju bomo predstavili temeljne komponente in dejavnike akademskega odlašanja, pregledali aktualne trende raziskovanja dotičnega področja ter na podlagi dosedanjih raziskav poskusili utemeljiti zlasti pedagoške ukrepe.
 

1. 6. 2017: Koliko in kaj pijejo naši otroci?

Martina Rajšp
Tokrat bomo na seminarju osvetlili pomen pitja za zdravje otrok. Pojasnili bomo, kaj, koliko in zakaj je potrebno piti. Ugotavljamo namreč, da so rezultati raziskav pitja otrok, ki so bile izvedene v različnih državah sveta, podobni: otroci premalo pijejo v dopoldanskem času in potrebe po pitju (pre) večkrat zadovoljujejo s pitjem sladkih in/ali gaziranih pijače. Slednje ugotavljamo tudi po opravljeni empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 1474 slovenskih osnovnošolcev vseh treh triletij.
 

8. 6. 2017: Načrtovanje aktivnosti za CPI in promocijo fakultete

 

Katja Košir
Na delavnici bomo diskutirali o širitvi ponudbe izobraževanj in drugih aktivnosti v okviru CPI in zastavili vizijo razvoja naših dejavnosti.
 
 
 

15. 6. 2017: Učenci s posebnimi potrebami.

 

Tina Vršnik Perše, Marta Licardo
Na delavnici bodo predstavljene nekatere ugotovitve nacionalne evalvacijske študije Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam. Na podlagi ugotovitev in razprave bodo predstavljene osnovne smernice glede dela z učenci s posebnimi potrebami. Namen je interdisciplinarno povezovanje temeljnih pedagoško-psiholoških predmetov in specialnih didaktik – torej razmisleki o tem, kakšne smernice dajati študentom, kako ravnati pri posameznih predmetih, ko se srečamo z različnimi učenci s posebnimi potrebami
 

 

Seminar 2015/2016

15. 10. 2015: Slikanica kot multimodalno besedilo

Janja Batič in Dragica Haramija

Slikanica je multimodalna knjiga, ki pripoveduje z literarnim in likovnim kodom. V preteklosti so raziskovalci pristopali k analizi slikanic vsak iz svojega zornega kota (z vidika literarne teorije, umetnostne zgodovine, likovne kritike …), sodobne teorije slikanice pa v središče študija postavljajo odnos med različnimi kodi sporočanja in preučujejo, kako interakcija besed in slik ustvarja nov pomen.

22. 10. 2015: Moja izkušnja s projektom Po kreativni poti do praktičnega znanja

Nikolaja Golob
 
Drugi razpis Javnih skladov RS za razvoj kadrov in štipendije je ponujal možnost študentskega dela v okviru projekta, ki ga pripravi koordinator in pedagoški mentorji s fakultet in gospodarstva ter organizacije iz družbenega življenja. V letu 2015 je bil izbran tudi prvi pedagoški projekt na UM, ki je vključeval sodelovalno delo študentov PEF (razredni pouk) in študentov FNM. Napovedan je ponovni razpis.
 

5. 11. 2015: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok

Darja Antolin
 

Povzetek: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok dobiva v zadnjih nekaj desetletjih vse večjo pozornost. Pristopi k raziskovanju tega področja so raznoliki in vsak po svoje prispeva k odkrivanju vplivov staršev na otrokov matematični razvoj, načinov vključevanja in dejavnikov, ki so povezani z vlogo staršev pri matematičnem izobraževanju otrok.

12. 11. 2015:  Family and child in the multicultural surrounding

 

dr hab. Barbara Grabowska (koordinator programa ERASMUS +), University of Silesia, Katowice, Poljska

19. 11. 2015: Kaj se zgodi, ko pri matematiki naročimo učencem, naj narišejo risbo?

Manja Podgoršek
 
V seminarju predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo s pomočjo preizkusa znanja želeli ugotoviti, na kakšen način učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole grafično ponazarjajo vnaprej podane matematične pojme (odštevanje s prehodom, številski izraz z oklepaji, izraz dela celote in potenca).
 
 

26. 11. 2015: Odprtokodni umetniški princip kot alternativa sistematiziranim visokošolskim študijskim programom

Dušan Zidar

V seminarju bo predstavljena praksa belgijskega umetnika in znanstvenika, Angela Vermeulena, ki združuje umetnost in znanost v odprtokodno platformo, kjer udeleženci s pomočjo procesualnega pristopa in socialne interakcije zgradijo različne umetniške modele (Biomod, Seeker…). Ti modeli lahko Nasinim vesoljskim inženirjem služijo kot vizualiacija / simulacija potovanja na Mars. Znotraj opisanega koncepta je pri predmetu Intermedijske umetnosti nastala zasnova: Tiskaj zeleno. Podoben koncept je že prej nastal pri predmetu Kiparstvo IV, poimenovali smo ga: Alternativne turistične točke mesta Maribor.

3. 12. 2015: Interaktivna učilnica

Rene Markovič
 

Seminar bo posvečen uporabi IKT tehnologije pri pouku. Uvodoma bodo izpostavljeni inovativni primeri integracije trenutno aktualne tehnologije v proces izobraževanja. V nadaljevanju bodo predstavljeni različni brezplačni programi, ki omogočajo učencem raziskovanje delovanja različnih realnih proces, ki so v splošnem izredno kompleksni ali pa tudi oblikovanje kreativnih rešitev za določen problem. V tem kontekstu se bomo osredinili na programa NetLogo in Phun. Sledila bo predstavitev spletnih aplikacij, ki omogočajo učitelju izdelavo interaktivnih kvizov in nudijo poglobljeno analizo rezultatov. V tem delu bomo izpostavili spletni aplikaciji socrative in kahoot. Obe aplikaciji omogočata reševanje kvizov preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. Za obe aplikaciji bo tudi izveden primer kviza in prikaz dobljenih rezultatov. Izpostavljene bodo tudi njune prednosti in slabosti.

 

8. 12. 2015  (izjemoma v torek): New Technologies for Learning 

Lina Tankeleviciene, Univerza Šiauliai, Vilna, Litva

The vision and possibilities of new Web. Semantic Web technologies for e-learning. Application of Social software in education.
Gamification. Theoretical background: motivation of players, game mechanics. Use cases of gamification in the classroom, informal education, e-learning (MOODLE environment).
 

17. 12. 2015: Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja

 Maja Kerneža

Predstavljeni bodo rezultati raziskave, v kateri smo preverili učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese.

 

21. 1. 2016: Zanos visokošolskih učiteljev

Katarina Habe

Zanos pri visokošolskih učiteljih« bom predstavila enega izmed vodilnih konceptov pozitivne psihologije, zanos, in ga umestila v visokošolsko izobraževalno okolje. Predstavila bom izsledke raziskave, ki je bila izvedena na vzorcu 293 visokošolskih učiteljev iz treh slovenskih univerz. Naša raziskava se je osredotočila na odnos med delovnimi resursi in zahtevami na eni strani in doživljanjem zanosa na drugi strani. S pomočjo izsledkov raziskave bom skušala odgovoriti na vprašanje, kako s pomočjo delovnih pogojev in zahtev lahko povečamo doživljanje zanosa kot najvišjega stanja notranje motivacije pri visokošolskih učiteljih.

28. 1. 2016: Izbrani psihološki koncepti in teorije, ki so lahko v pomoč pri poučevanju

Katja Košir

Predstavljeni bodo nekateri psihološki koncepti, modeli in teorije, ki lahko (visokošolskemu) učitelju osmislijo lastno poučevanje, obenem pa mu je lahko njihovo poznavanje v pomoč pri utemeljevanju nekaterih temeljnih pedagoških in didaktičnih načel študentom – bodočim vzgojiteljem in učiteljem.

 

 

25. 2. 2016: KREATIVNO UČENJE ZA KREATIVNO POUČEVANJE – primeri uspešne prakse – predstavitev projektnih rezultatov

Jerneja Herzog

Sodobna pedagoška praksa zahteva od učiteljev bogata strokovna znanja, kakovostno pedagoško-didaktično usposobljenost in primerne osebnostne lastnosti. Ob vsem tem pa današnja šola potrebuje učitelja, ki bo ustvarjalen in bo znal ustvarjalnost prenašati tudi na učečo se populacijo. Out of the box je krilatica, ki jo pogosto slišimo kot sinonim za drugačno, ustvarjalno delo in to je bilo tudi vodilo predavanj in delavnic v projektu »Učenje kreativnosti za kreativno poučevanje«. Študentje so v sklopu projekta spoznali metode in postopke razvijanja ustvarjalnosti na področju naravoslovja, družboslovja ter glasbene in likovne umetnosti. Aktivnosti študentov so bile v času trajanja projekta vezane na njihovo samostojno pripravo, iskanje idej in njihovo preverjanje, skupne pogovore in evalvacijo projekta. Dejavnosti so intenzivneje potekale v času predavanj in delavnic; spoznavali so različne načine ustvarjalnega delovanja, različne tehnike za razvijanje ustvarjalnosti pri učencih na različnih področjih. Uvodoma so študenti združevali glasbo z likovno umetnostjo in tehničnim izobraževanjem. Na njej so študenti izdelovali preproste, vendar dobro zveneče instrumente iz materialov, ki so široko dostopni. V nadaljevanju so preko lastne aktivnosti predvsem na likovnem področju spoznali različne načine in pristope za odpravljanje notranjih zavor in ustvarjalne postopke, ki so uporabni neposredno v pedagoški praksi, kjer je bil poudarek na ustvarjalnem procesu in manj na produktu. V sklepnem delu projekta so študentje skupaj s predavatelji zasnovali in realizirali »znanstveno opero«, kot jo je v uspešnem WASO (Write a Science Opera) konceptu razvil tim različnih strokovnjakov na Norveškem.

Delavnica je bila namenjena nadgradnji znanja študentov dodiplomskih in podiplomskih pedagoških študijskih programov. Predavanja in delavnice, na katerih so študenti prejeli ustrezno gradivo, so vodili priznani predavatelji iz Avstrije, Norveške, Belgije in Hrvaške. Delavnica je s svojimi vsebinami nadgrajevala in dopolnjevala vsebine akreditiranega študijskega progama Univerze v Mariboru. Študenti so z udeležbo na delavnici pridobili nova znanja in spretnosti, ki predstavljajo dodano vrednost k njihovemu izobraževanju v okviru svojega študija.

3.  3. 2016: Predstavitev rezultatov projekta GAIHE – Governance and adaptation to innovative modes of higher education provision (539628-LLP-1-2013-1-NL-ERASMUS-EIGF ) 

 

(Izjemoma v predavalnici 1.3)

Marko Marhl, Jelena Krivograd

Projekt GAIHE združuje partnerje iz 8 držav. Njegov cilj je bil zbrati, dokumentirati in promovirati dobre prakse na področju vodenja in upravljanja inovacij in inovativnosti v visokošolskih institucijah. Predstavili bomo rezultate izvedenih raziskav v projektu.

10. 3. 2016: Matematični krožek

Alenka Lipovec

Predstavljen bo program Didaktični petkotnik, ki poteka od leta 2004 na PEF UM in vključuje študente razrednega pouka, didaktike matematike, razredne učitelje, matematično obetavne učence in njihove starše. Prikazanih bo nekaj aktivnosti programa in rezultatov evalvacije.

 

17. 3. 2016: Mladinska proza Primoža Suhodolčana

Lidija Podmenik

V seminarju bo predstavljen celoten opus pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Predstavljena bodo tako kratkoprozna besedila (serija slikanic o Petru Nosu, slikanici o Lipku, serija Živalske novice, serija pravljic Pozor pravljice!) kot tudi daljša realistična proza (trilogija o Ranti, povest Maks pa Sanja).

24. 3. 2016: Norveška, neizkoriščen potencial

Katja Gomboc
 
V izobraževalnem pomenu se velikokrat med vzori izobraževalnega sistema pojavijo Nordijske države, v katero vsekakor spada tudi Norveška. Dober koncept šolskega sistema, finančne zmožnosti, sodobnost in svoboda so tiste, ki učiteljem omogočajo kvalitetno in uspešno poučevanje. Ta je ob tem prikazan tudi kritično, ki se lahko zlahka izrazi kot bistroumni nesmisel zatirujoče svobode, ki si jo povzročijo učitelji kot sami.
Na seminarju bom predstavila kritična opažanja in povzetke iz opazovanja in poučevanja na eni izmed Norveških šol, katere sem se v sklopu študentke izmenjave udeležila v zimskem semestru tega študijskega leta.
 

31. 3. 2016: Značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole

Bojan Kovačič
 

Predstavljena bo glavna raziskava doktorske disertacije, v kateri smo proučevali značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole. Proučevanje glasbenega talenta ni nov problem na področju nadarjenosti in glasbene talentiranosti, vendar je kljub temu do danes ne dovolj raziskan in pojasnjen, saj gre na teoretski ravni zaslediti nepoenotenost, ki se kaže v številnih parcialnih konceptualnih in metodoloških rešitvah.

Z izvedeno raziskavo odgovarjamo na neraziskana ali ne dovolj pojasnjena vprašanja o latentni strukturi značilnosti, nivoju izraženosti značilnosti, skladnosti učiteljevih ocen, medsebojnih korelacijah posameznih področij ocenjevanja ter obstojem morebitnih razlik v izraženosti nabora značilnosti, vezanih na obiskovanje glasbene šole, spol in starost. Gre za prvo tako raziskavo, ki na identificiranih šestih glavnih področjih značilnosti proučuje izraženost nabora značilnosti populacije glasbeno talentiranih učencev v starostnem obdobju od 6 do 10 let.

7. 4. 2016: Pouk z raziskovanjem – pot do cilja

Martina Rajšp
 
Ena izmed ključnih kompetenc v referenčnem okviru Evropskega parlamenta je »matematična kompetenca in osnovne kompetence v naravoslovju (znanosti) in tehniki«. Kompetence si lahko izoblikuje posameznik skozi proces učenja. Eden izmed uspešnih pristopov v zgodnjem naravoslovju je pouk z raziskovanjem, ki poteka pod okriljem učitelja. Slednji vodi učence k razvijanju naravoslovnih pojmov skozi neposredno izkušnjo s snovmi, predmeti, rastlinami, drugimi bitji ter s pomočjo literature in strokovnjakov. Na seminarju bo predstavljen pedagoški eksperiment pouka z raziskovanjem, ki na osnovi pred in po testa dokazuje, da živali v učilnici ugodno vplivajo na razvoj in razpoloženje učencev ter razvijanje pomembnih vrednot, po drugi strani pa za učitelja to pomeni dodatno delo in odgovornost.
 

14. 4. 2016: Umetnost poslušanja

Adriana Magdovski
 

Zdi se, da smo ob vsesplošni prisotnosti glasbene kulise v življenju izgubili dar poglobljenega poslušanja. Johann Sebastian Bach, eden največjih skladateljev vseh časov,  je napisal monumentalno delo Die Kunst der Fuge (Umetnost fuge). Po stopinjah tega genialnega dela bomo skupaj odkivali Umetnost poslušanja.

21. 4. 2016: Dokumentiranje virov v urejevalniku besedila MS Word

Tomaž Bratina
 
Seminar bo izjemoma v računalniški učilnici 1.43/2.
 

Dokumentiranje virov  je eno temeljnih opravil pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Pri običajnem pristopu je to opravilo zamudno in ponavljajoče. Z uporabo funkcionalnosti, ki jih ponuja MS Word, lahko dokumentiranje izvedemo lažje, hitreje in bolj učinkovito. Na praktičnem primeru in s samostojnim delom, se boste na seminarju  naučili dokumentiranja virov v urejevalniku besed MS Word.

 

5. 5. 2016: Otrok v sodobni družbi in družini

Črtomir Matejek
 
Predstavljeni bodo rezultati projekta vezani na otrokove gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, življenjski slog, samopodoba in socialni status. Cilji projekta so bili: ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju v Sloveniji, ugotoviti stanje telesnih značilnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju pri nas,analizirati zdravstveni status otrok, spoznati vzorce gibalnih aktivnosti (pogostost, količina, oblika), ugotoviti značilnosti življenjskega sloga otrok, ugotoviti kvaliteto življenja otrok, ugotoviti samopodobo otrok,raziskati povezanost socialnega statusa otrok z gibalnim in telesnim razvojem.
 
 

12. 5. 2016: Elektronska redovalnica – uporaba in raziskovanje

Maja Nemšak in Danijela Rus
 
Na seminarju bomo predstavili uporabo elektronske redovalnice z vidika različnih profilov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter možnosti raziskovanja, ki jih omenjen način omogoča. Na konkretnem primeru s pomočjo testnih primerov bomo podrobneje osvetlili t. i. modul učitelja in bistvene značilnosti slednjega ter primerjali delo in raziskovanje učitelja v okviru različnih ponudnikov elektronske redovalnice.
 
 

19. 5. 2016: IZZIVI PREDŠOLSKE PEDAGOGIKE NA ZAČETKU 21. STOLETJA

Maja Hmelak

Predstavljene bodo nekatere aktualne teme s področja predšolske pedagogike, ki so bile raziskane in objavljene ter predstavljajo podlago in izziv vzgojiteljem predšolskih otrok in vsem, ki se s predšolsko pedagogiko ukvarjamo. Ob tem bo poudarek predvsem na vlogi študija kot pomembnega segmenta pri vsestranskem razvoju mladega človeka kot prihodnjega vzgojitelja. Prikazan bo primer vključevanja študentov v proces aktivnega študija s poudarkom na izkustvene učenju.

 

26. 5. 2016: NEKATERI VIDIKI KOMPETENCE UČENJE UČENJA PRI ŠTUDENTIH RAZREDNEGA POUKA

Minka Koprivnik
 

V seminarju bodo predstavljali rezultati empirične raziskave, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali kompetenco učenje učenja in nekaj njenih vidikov pri študentih razrednega pouka iz treh pedagoških fakultet v Sloveniji.
V raziskavi nas je zanimalo, kako študenti ocenjujejo njihov način učenja in kompetentnost za poučevanje, na kakšne načine pridobivajo znanja o načinih učenja, kakšna je pri tem vloga fakultete ter kakšna so njihova mnenja o poučevanju učenja.

 

 

16. 6. 2016: Delavnica o znanju in kompetencah študentov

Tina Vršnik Perše
 
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o tem, kaj vsak od pedagoških delavcev pričakuje od študentov in o tem, kaj glede znanj in kompetenc, ki jih posredujemo študentom, pričakujemo drug od drugega.   Cilj delavnice je izmenjava informacij o pričakovanjih glede študija, znanja in kompetenc študentov, ki bo ponudila možnosti za samorefleksijo in spreminjanje lastne prakse, da bodo študentje na koncu študija pridobili vso želeno znanje in kompetence.
 
Seminar 2016/2017

Seminar na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru bo potekal ob četrtkih od 14:00 h do predvidoma 15:00 h v Sejni sobi 2 v Dekanatu.

Cilj seminarja je povezati raziskovalna področja in predstaviti svoje raziskovalno delo.

K sodelovanju vljudno vabimo predvsem visokošolske učitelje, visokošolske sodelavci, doktorske študente, gostujoče profesorje…

 

6. 10. 2016: Delavnica o znanju in kompetencah študentov

Tina Vršnik Perše
 
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o tem, kaj vsak od pedagoških delavcev pričakuje od študentov in o tem, kaj glede znanj in kompetenc, ki jih posredujemo študentom, pričakujemo drug od drugega.   Cilj delavnice je izmenjava informacij o pričakovanjih glede študija, znanja in kompetenc študentov, ki bo ponudila možnosti za samorefleksijo in spreminjanje lastne prakse, da bodo študentje na koncu študija pridobili vso želeno znanje in kompetence.
 

13. 10. 2016: Najnovejša različica MOODLE UM PEF (delavnica bo izjemoma v 1.43)

Tomaž Bratina
 

Z novi študijski letom bomo prešli na najnovejšo različico sistema Moodle Pedagoške fakultete, ki je v skladu z zahtevanimi varnostnimi in tehnološkimi standardi. Delo na novi različici Moodle je veliko bolj prijazno in poteka v sodobnejšem uporabniškem vmesniku, sami postopki in pravila dela pa se ne razlikujejo od do sedaj znanih. Posebnosti dela na novem Moodle bodo predstavljene na seminarju ob samostojnem praktičnem delu, vprašanjih in sprotnega reševanja zapletov.

 

20. 10. 2016: Vloga živali v mladinski književnosti 

Dragica Haramija
 
Predstavljena bo monografija Vloga živali v mladinski književnosti. Prvi del monografije je namenjen teoretičnim izhodiščem o vlogi živali v otroški in mladinski književnosti. Najobširnejše je poglavje o književnih vrstah, v katerih se animalistična snov in živalski literarni liki pojavljajo. Pri posamezni književni vrsti so izbrani vzorčni kakovostni primeri besedil, čeprav je zajet tudi širši literarnozgodovinski kontekst animalistike v otroški in mladinski književnosti na Slovenskem, za osvetlitev posamezne vloge živali so predstavljena tudi nekatera (predvsem kanonska) dela iz svetovne mladinske književnosti. V sklepnem delu monografije so predstavljene tipične vloge najpogosteje zastopanih živali v slovenski mladinski književnosti in utemeljene pojavne oblike živali v okviru književne animalistike.
 

27. 10. 2016: Otrok v sodobni družbi in družini -rezultati projekta

Črt Matejek
 
Predstavljeni bodo rezultati projekta vezani na otrokove gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, življenjski slog, samopodoba in socialni status. Cilji projekta so bili: ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju v Sloveniji, ugotoviti stanje telesnih značilnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju pri nas,analizirati zdravstveni status otrok, spoznati vzorce gibalnih aktivnosti (pogostost, količina, oblika), ugotoviti značilnosti življenjskega sloga otrok, ugotoviti kvaliteto življenja otrok, ugotoviti samopodobo otrok,raziskati povezanost socialnega statusa otrok z gibalnim in telesnim razvojem.

 

9.11. 2016: Znanstvena razlaga in znanstveno pisanje (okrogla miza bo izjemoma ob 16.00 v 1.42 – video studio)

Vincentas Lamanauskas,  University of Šiauliai, Litva
 
Pisanje je podobno kot šahovska igra. Znanost pri šahu je v otvoritvah in končnicah. Med njima pa moraš biti le dovolj zbran in slediti v začetku zastavljenem načrtu, strategiji. Izhodiščni problem pri tem je, da: a) če raziskave niste objavili, je, kot da je niste naredili, b) če ste jo že objavili pa je ni nihče prebral (ker je slabo, nezanimivo napisana…), je, kot da je niste naredili. (Citiranje je to, kar danes največ šteje!). Zavedati se moramo, da je bralcu malo mar, koliko truda je avtor vložil v pridobivanje posamičnih rezultatov. Zanima ga le, kaj je odkril in kaj od tega je zanj uporabno. Pisanje dobrega znanstvenega prispevka je kot vaja iz jasnega, fokusiranega in konciznega razmišljanja (znanstveno sklepanje in argumentiranje). Biti mora jasno, natančno in sistematično. Ali je to že dovolj? Seveda ne! Da bi bili v resnici uspešni, moramo vseskozi razmišljati, kot bi razmišljal bralec, recenzent in urednik, ki ima vedno zadnjo besedo.
In kako razmišlja urednik? To nam bo povedal naš gost, prof. dr. Vincentas Lamanauskas , (http://www.lamanauskas.puslapiai.lt ) ki je urednik večjega števila revij (http://www.scientiasocialis.lt/?q=node/5), kot so:  Journal of Baltic Science Educaion (Wos), Education in 21. Century, etc.

 

10. 11. 2016: Reakcijski čas oseb in vpliv motenj na podaljšanje reakcijskega časa

Borut Krajnc

Predstavili bomo rezultate raziskovanja na področju reakcijskega časa oseb, ki je potekalo skozi obdobje več let in zajelo večji vzorec ljudi različnih starostnih skupin. Natančneje smo se posvetili starostni skupini srednješolcev, ki vstopajo kot aktivni udeleženci v promet po opravljenem vozniškem izpitu za avto. Področje reakcijskega časa oseb je še danes predmet številnih raziskav na najrazličnejših področjih človekovih aktivnosti, kot npr. šport, medicina, promet in psihologija in se še naprej razvija. Vemo, da na reakcijski čas oseb vpliva cela vrsta dejavnikov, ki jih raziskovalci najpogosteje obravnavajo ločeno. Predmet naših raziskav pa je ugotoviti, ali se reakcijski čas osebe, na katero deluje zunanja slušna motnja ali pa vizualna motnja, bistveno spremeni, kadar je motnja ena sama ali pa sta prisotni obe hkrati. Ugotovili bomo, v kolikšni meri kombinirana avdio-vizualna motnja vpliva na podaljšanje reakcijskega časa v primerjavi z reakcijskim časom brez motenj in kako se podaljšanje odraža glede na spol osebe.

17. 11. 2016: Potrebnost in smiselnost uporabe digitalnih medijev pri pouku in študiju

Nika Golob
 

Na srečanju bodo predstavljene ugotovitve iz konference Kakovost visokošolskega učenja in poučevanja, ki je povzemala uspešne prakse na področju študija in konference SIRikt, ki je povzemala stanje na področju pouka v osnovnih in srednjih šolah. Cilj srečanja je skupno razmišljanje in izmenjava izkušenj glede potrebnosti večjega vključevanja digitalnih medijev v študij in pouk – na splošno in pri svojem predmetnem področju.  ​

24. 11. 2016: Od Brižinskih spomenikov do vejice v učni pripravi na matematiko

Polonca Šek Mertük

Predstavljeno bo raziskovalno delo slovenista jezikoslovca. V ospredju bo prikaz načina raziskovalnega dela slovenista jezikoslovca, ne sama vsebina (predmet obravnave). Prikazano bo, kako slovenist raziskuje npr. trpnik v Brižinskih spomenikih ali v srednjeveških rokopisih, kako jezikovno analizira npr. različne izdaje Küzmičevega Novega zakona ipd. Predmet obravnave (npr. kaj je trpnik) ne bo cilj predstavitve. Predstavljene bodo tudi možnosti pedagoškega raziskovanja slovenista jezikoslovca in možnosti sodelovanja s strokovnjaki z drugih področij.

1. 12. 2016:Pomen komunikacije v pedagoškem poklicu

Mateja Ploj Virtič, UM FNM

Podobno, kot je kakovost življenja, je tudi kakovost vzgojno-izobraževalnega procesa v veliki meri odvisna od zmožnosti komunikacije učiteljev, oziroma izvajalcev izobraževanja. Kot izobraževalci bodočih učiteljev moramo še posebej dobro poznati ozadje komunikacijskih procesov. Delavnica bo osvetlila dejavnike, ki vplivajo na uspešno komunikacijo ter nazorno predstavila pomen dvosmerne komunikacije v primerjavi z enosmerno.

8. 12. 2016 Nekateri vidiki multimodalne in vizualne pismenosti

Janja Batič
 

Naš svet se je v zadnjih letih z vidika prenosa informacij zelo spremenil. Sporočila, ki jih sprejemamo (in oblikujemo) so številčnejša in izrazito multimodalna. Tudi učenci se pri pouku pogosto srečujejo z multimodalnimi besedili. Najpogosteje so to učbeniki in delovni zvezki, ki sprejemnika nagovarjajo z verbalnim in vizualnim kodom sporočanja. Multimodalno besedilo zahteva drugačen način branja od običajnega besedila, saj lahko nezmožnost branja slik v multimodalnem besedilu v določenih okoliščinah pomeni delno nepismenost. Ustvarjanje sumativnega pomena v multimodalnem besedilu je namreč odvisno od tega, koliko smo sposobni sprejeti sporočila iz različnih kodov sporočanja. Zato je razvijanje vizualne pismenosti sestavni del razvijanja multimodalne pismenosti. ​

15. 12. 2016: Upravljanje z mejami med delom in zasebnim življenjem:  teoretični model in praktične implikacije

Sara Tement, UM FF
 

12. 1. 2017: Vpliv Dunning-Krugerjevega učinka pri študentovem samoocenjevanju

Manja Podgoršek
 
Zavedanje lastnega nivoja znanja predstavlja pomembno lastnost posameznika. Omogoča mu, da realno ovrednoti svoje sposobnosti ter se primerno odziva na zaznane prednosti in pomanjkljivosti. Na seminarju bodo predstavljeni rezultati empirične raziskave, kjer smo po izvedenih seminarjih in nastopih študentov od študentov zahtevali, da podajo samooceno svojega seminarja oz. nastopa. K tej samooceni smo dodali oceni, ki ju je podal specialni didaktik po izvedenem seminarju in nastopu, ter jo primerjali s samooceno študenta. Rezultati so pokazali, da samoocene v povprečju rahlo odstopajo od ocene, ki jo poda učitelj, in sicer na način, da so študentove samoocene v povprečju malce višje od ocen specialnega didaktika. Opazili smo tudi, da je tako pri seminarjih kot pri nastopih prisoten Dunning-Krugerjev učinek. Študenti, ki so s strani specialnega didaktika dosegli podpovprečno oceno, so se samoocenili z višjo oceno, medtem ko se študenti, ki so s strani specialnega didaktika dosegli nadpovprečno oceno, svoj izveden seminar oz. nastop ocenili s slabšo oceno.
 

19. 1. 2017 Teorija grafov na razredni stopnji

Alenka Lipovec in Jasmina Ferme

Predstavljeni bodo osnovni pojmi teorije grafov kot matematične vsebine. V teoriji grafov najdemo zanimive realistične probleme, eden izmed njih je npr. kako narisati obliko (npr. hišico) z eno potezo. Predstavljena bo raziskava izvedena na srednješolski populaciji, ki je pokazala pozitivne učinke vnosa teorije grafov v pouk matematike. V delavnici bomo poskušali prikazati aktivnosti iz teorije grafov, ki služijo dvigu matematične pismenosti mlajših učencev.

9. 3. 2017 Napredno urejanje v Wordu

Tomaž Bratina
 
Pri ustvarjanju dokumentov v urejevalniku Word, se uporabniki pogosto znajdejo pred izzivom, kako ga pravilno oblikovati. Večinoma se zaplete pri oštevilčevanju poglavij, »zaklepanje« vsebine na določeno stran in oštevilčevanju strani. Potem so tukaj še kazala, od kazala vsebine do kazala tabel, slik, grafov in podobno. Urejevalnik Word ima za to pripravljene funkcije, naprednega oblikovanja, ki jih bomo spoznali in preizkusili na seminarju.
 

16. 3. 2017:Konstruktivistični pristop pri družbi

Polona Jančič
 

V šolskem letu 2015/16 je bila med učitelji 4. in 5. razreda osnovnih šol v Sloveniji opravljena raziskava, s katero smo želeli proučiti zastopanost konstruktivističnega pristopa pri pouku družbe. Zanimalo nas je poznavanje in uporaba konstruktivističnega pristopa pri učiteljih družbe; katere oblike pouka, didaktične strategije in metode dela prevladujejo pri poučevanju družbe; predstave o učiteljevi vlogi; kakšna je aktivnost učencev pri urah družbe; usposobljenost učiteljev za poučevanje po konstruktivističnem pristopu ter obstoj pozitivno spodbudnega okolja za uporabo drugačnih pristopov k poučevanju. Rezultate te raziskave bomo na seminarju tudi predstavili.

23. 3. 2017: Kulturna in umetnostna vzgoja v slovenskem osnovno-šolskem izobraževanju

Olga Denac
 

Kultura in umetnost sta bistveni sestavini sodobnega izobraževanja in sta odločilnega pomena za posameznikov celostni razvoj. Zato je pomembno sistematično in kakovostno vključevanje kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovani  in izvedbeni osnovno-šolski kurikul.

Na seminarju bomo poskušali odgovoriti na naslednja vprašanja: Ali se v slovenskem prostoru zavedamo pomena kulturnih in umetnostnih vrednot za obstoj demokratične in humane družbe?  Ali  v zadostni meri vključujemo vsebine in cilje  kulturo-umetnostne vzgoje  v osnovno-šolski kurikul?  Kakšno vlogo pripisujemo učitelju, ki poučuje umetnostne predmete?  Kako zagotoviti kakovostni pouk na področju kulturno-umetnostne vzgoje? Kakšna so mnenja slovenskih učiteljev o kulturno-umetnostni vzgoji v osnovno-šolskem izobraževanju?

Med iskanjem odgovorov na zastavljena vprašanja bomo predstavili izsledke raziskave, v katero smo vključili 342 osnovno-šolskih učiteljev iz celotne Slovenije. V raziskavi smo proučevali  kulturno-umetnostni status učiteljev, učiteljevo oceno  osnovno-šolskega izobraževanja z vidika vključenosti kulturno-umetnostnih področij in njihova mnenja o uresničevanju ciljev kulturno-umetnostne vzgoje v načrtovanem in izvedbenem kurikulu.

30. 3. 2017: Spodbujanje raziskovalnega dela študentov – delavnica

Katja Košir
 

Na delavnici bomo skupaj razmišljali o izzivih in ovirah, povezanih s spodbujanjem raziskovalnega dela študentov Pedagoške fakultete. Ker je raziskovalno sodelovanje s študenti pri nas precej v povojih, je seminar je mišljen kot izmenjava mnenj, izkušenj in stališč ter morda kot oblikovanje smernic za spodbujanje tovrstnega sodelovanja. Gre za področje, tesno povezano s poslanstvom naše fakultete, zato toplo vabljeni vsi: tako pedagoški in drugi strokovni delavci kot študenti. Aktivno sodelovanje slednjih je še posebej zaželeno in dobrodošlo.

6. 4. 2017: Obveznosti študentov, dileme, pasti in priložnosti z izboljšanje

Darko Golja
 
Ob zadnjem vnašanju sprememb v naše učne načrte predmetov sem bil zadolžen za pregled in uskladitev vnesenih sprememb. Ob izvajanju študijskega procesa ugotavljam, da se težave pojavljajo zaradi slabih zapisov o obveznostih. Kakršni koli zapis o obveznostih je seveda tako za študente kot za izvajalce predmeta občutljiva zadeva in prav zato mora biti še bolj pretehtano zapisan, nikakor pa ni prav, da se delamo kot da obveznosti ni.
Na seminarju se bomo osredotočili na naše številne različne zapise o obveznostih in iz njih izhajajočih spoznanj ter nadaljnjim usmeritvam. Primerjali bomo naše zapise z zapisi na drugih fakultetah, obravnavali bomo razlike v zapisu o študentovih obveznostih v statutu UM in statutu UL, odgovorili bomo na vprašanja kot so:
 
ali je lahko zapis o obveznostih sploh nekaj dobronamernega?
ali so predavanja res neobvezna?
ali so predavanja lahko obvezna?
ali so vaje res neobvezne?…
 
 
 
11.5.2017 Testiranje ničelne hipoteze in nove statistike 
Marina Horvat

Testiranje ničelne hipoteze in s tem povezan koncept statistične pomembnosti je prevladujoč pristop večine raziskovalcev pri testiranju raziskovalnih hipotez in poročanja znanstvenih izsledkov. V skladu s tem pristopom, se hipoteze največkrat potrjuje oz. zavrača na podlagi principa »vse ali nič«, pri tem pa se najpogosteje uporablja kriterij p < .05.

Kmalu zatem, ko se je testiranje ničelne hipoteze šele dobro utrdilo pri rutinskem raziskovalnem delu in poučevanju študentov, se koncept sooča z nemalo kritikami, ki v ospredje postavljajo predvsem arbitrarno postavljeno mejo za odločitev o statističnih hipotezah. Na podlagi teh kritik nastajajo nove smernice ter priporočila za pripravo raziskovalnega načrta, hipotez, analize podatkov in poročanja raziskovalnih izsledkov, ki bi doprinesla k večji integriteti v raziskovanju in zanesljivosti poročanih rezultatov. V predstavitvi bodo prikazana izhodišča t.i. novih statistik, ki jih predlaga G. Cumming (2013) in se nanašajo na priporočljive prakse v raziskovanju s poudarkom na uporabi velikosti učinka, intervalov zaupanja in metaanalizah.

 

18.5. 2017 Kaj maš novi ibercuk?

Alja Lipavic Oštir

Med seminarjem si bomo postavljali vprašanja, povezana z rabo neknjižnih germanizmov danes na vzhodu Slovenije. Ugotavljali bomo, kako dobro te besede poznamo in kdaj jih uporabljamo. Ogledali si bomo statistične podatke o njihovi rabi in poznavanju ter skupaj razmišljali o našem odnosu do neknjižnih germanizmov. Kot vir podatkov nam bo predvsem služila monografija Substandardsprachliche Germanismen im Slowenischen (založba LIT, Dunaj/Berlin, 2017, avtorica A. Lipavic Oštir).

25. 5. 2017: Odlašanje: vse, kar smo želeli vedeti o tem, pa nismo uspeli prebrati. 

Eva Kranjec
Odlašanje z akademskim delom je izjemno pogost pojav, saj se po ugotovitvah nekaterih raziskav pojavlja pri več kot 70 % študentov. Opredeljeno je kot prelaganje z zastavljenimi šolskimi obveznostmi, izvajanje manj nujnih nalog od bolj nujnih, ali bolj prijetnih od manj prijetnih. Akademsko odlašanje je pogosto zaznano kot samooviralno in disfunkcionalno vedenje, ki se odraža v posameznikovem zapravljanju s časom, osiromašenih izvedbah dela, nižjih učnih dosežkih, povečani stopnji stresa in anksioznosti. Odlašanje ni le izid neustreznih delovnih navad ali slabe organizacije časa, temveč je fenomen, ki sestoji iz vrste vedenjskih, kognitivnih in čustvenih komponent. Na seminarju bomo predstavili temeljne komponente in dejavnike akademskega odlašanja, pregledali aktualne trende raziskovanja dotičnega področja ter na podlagi dosedanjih raziskav poskusili utemeljiti zlasti pedagoške ukrepe.
 

1. 6. 2017: Koliko in kaj pijejo naši otroci?

Martina Rajšp
Tokrat bomo na seminarju osvetlili pomen pitja za zdravje otrok. Pojasnili bomo, kaj, koliko in zakaj je potrebno piti. Ugotavljamo namreč, da so rezultati raziskav pitja otrok, ki so bile izvedene v različnih državah sveta, podobni: otroci premalo pijejo v dopoldanskem času in potrebe po pitju (pre) večkrat zadovoljujejo s pitjem sladkih in/ali gaziranih pijače. Slednje ugotavljamo tudi po opravljeni empirični raziskavi, v kateri je sodelovalo 1474 slovenskih osnovnošolcev vseh treh triletij.
 

8. 6. 2017: Načrtovanje aktivnosti za CPI in promocijo fakultete

 

Katja Košir
Na delavnici bomo diskutirali o širitvi ponudbe izobraževanj in drugih aktivnosti v okviru CPI in zastavili vizijo razvoja naših dejavnosti.
 
 
 

15. 6. 2017: Učenci s posebnimi potrebami.

 

Tina Vršnik Perše, Marta Licardo
Na delavnici bodo predstavljene nekatere ugotovitve nacionalne evalvacijske študije Evalvacija različnih oblik dodatne strokovne pomoči, ki je otrokom dodeljena v skladu z Zakonom o usmerjanju otrok s posebnimi potrebam. Na podlagi ugotovitev in razprave bodo predstavljene osnovne smernice glede dela z učenci s posebnimi potrebami. Namen je interdisciplinarno povezovanje temeljnih pedagoško-psiholoških predmetov in specialnih didaktik – torej razmisleki o tem, kakšne smernice dajati študentom, kako ravnati pri posameznih predmetih, ko se srečamo z različnimi učenci s posebnimi potrebami
 

 

Seminar 2015/2016

15. 10. 2015: Slikanica kot multimodalno besedilo

Janja Batič in Dragica Haramija

Slikanica je multimodalna knjiga, ki pripoveduje z literarnim in likovnim kodom. V preteklosti so raziskovalci pristopali k analizi slikanic vsak iz svojega zornega kota (z vidika literarne teorije, umetnostne zgodovine, likovne kritike …), sodobne teorije slikanice pa v središče študija postavljajo odnos med različnimi kodi sporočanja in preučujejo, kako interakcija besed in slik ustvarja nov pomen.

22. 10. 2015: Moja izkušnja s projektom Po kreativni poti do praktičnega znanja

Nikolaja Golob
 
Drugi razpis Javnih skladov RS za razvoj kadrov in štipendije je ponujal možnost študentskega dela v okviru projekta, ki ga pripravi koordinator in pedagoški mentorji s fakultet in gospodarstva ter organizacije iz družbenega življenja. V letu 2015 je bil izbran tudi prvi pedagoški projekt na UM, ki je vključeval sodelovalno delo študentov PEF (razredni pouk) in študentov FNM. Napovedan je ponovni razpis.
 

5. 11. 2015: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok

Darja Antolin
 

Povzetek: Starševsko vključevanje v matematično izobraževanje otrok dobiva v zadnjih nekaj desetletjih vse večjo pozornost. Pristopi k raziskovanju tega področja so raznoliki in vsak po svoje prispeva k odkrivanju vplivov staršev na otrokov matematični razvoj, načinov vključevanja in dejavnikov, ki so povezani z vlogo staršev pri matematičnem izobraževanju otrok.

12. 11. 2015:  Family and child in the multicultural surrounding

 

dr hab. Barbara Grabowska (koordinator programa ERASMUS +), University of Silesia, Katowice, Poljska

19. 11. 2015: Kaj se zgodi, ko pri matematiki naročimo učencem, naj narišejo risbo?

Manja Podgoršek
 
V seminarju predstavljamo rezultate empirične raziskave, v kateri smo s pomočjo preizkusa znanja želeli ugotoviti, na kakšen način učenci od 5. do 8. razreda osnovne šole grafično ponazarjajo vnaprej podane matematične pojme (odštevanje s prehodom, številski izraz z oklepaji, izraz dela celote in potenca).
 
 

26. 11. 2015: Odprtokodni umetniški princip kot alternativa sistematiziranim visokošolskim študijskim programom

Dušan Zidar

V seminarju bo predstavljena praksa belgijskega umetnika in znanstvenika, Angela Vermeulena, ki združuje umetnost in znanost v odprtokodno platformo, kjer udeleženci s pomočjo procesualnega pristopa in socialne interakcije zgradijo različne umetniške modele (Biomod, Seeker…). Ti modeli lahko Nasinim vesoljskim inženirjem služijo kot vizualiacija / simulacija potovanja na Mars. Znotraj opisanega koncepta je pri predmetu Intermedijske umetnosti nastala zasnova: Tiskaj zeleno. Podoben koncept je že prej nastal pri predmetu Kiparstvo IV, poimenovali smo ga: Alternativne turistične točke mesta Maribor.

3. 12. 2015: Interaktivna učilnica

Rene Markovič
 

Seminar bo posvečen uporabi IKT tehnologije pri pouku. Uvodoma bodo izpostavljeni inovativni primeri integracije trenutno aktualne tehnologije v proces izobraževanja. V nadaljevanju bodo predstavljeni različni brezplačni programi, ki omogočajo učencem raziskovanje delovanja različnih realnih proces, ki so v splošnem izredno kompleksni ali pa tudi oblikovanje kreativnih rešitev za določen problem. V tem kontekstu se bomo osredinili na programa NetLogo in Phun. Sledila bo predstavitev spletnih aplikacij, ki omogočajo učitelju izdelavo interaktivnih kvizov in nudijo poglobljeno analizo rezultatov. V tem delu bomo izpostavili spletni aplikaciji socrative in kahoot. Obe aplikaciji omogočata reševanje kvizov preko računalnika, tablice ali pametnega telefona. Za obe aplikaciji bo tudi izveden primer kviza in prikaz dobljenih rezultatov. Izpostavljene bodo tudi njune prednosti in slabosti.

 

8. 12. 2015  (izjemoma v torek): New Technologies for Learning 

Lina Tankeleviciene, Univerza Šiauliai, Vilna, Litva

The vision and possibilities of new Web. Semantic Web technologies for e-learning. Application of Social software in education.
Gamification. Theoretical background: motivation of players, game mechanics. Use cases of gamification in the classroom, informal education, e-learning (MOODLE environment).
 

17. 12. 2015: Strip kot literarnodidaktična metoda dela za premostitev razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja

 Maja Kerneža

Predstavljeni bodo rezultati raziskave, v kateri smo preverili učinke sistematične uporabe stripa kot literarnodidaktične metode dela na zmanjšanje razlik med spoloma v bralni pismenosti na razredni stopnji šolanja. V obstoječo vzgojno-izobraževalno prakso smo pri pouku slovenščine in likovne umetnosti v obliki literarnodidaktične metode dela vnesli strip in preverjali njegov učinek na bralno pismenost, odnos do branja, bralno motivacijo in bralne interese.

 

21. 1. 2016: Zanos visokošolskih učiteljev

Katarina Habe

Zanos pri visokošolskih učiteljih« bom predstavila enega izmed vodilnih konceptov pozitivne psihologije, zanos, in ga umestila v visokošolsko izobraževalno okolje. Predstavila bom izsledke raziskave, ki je bila izvedena na vzorcu 293 visokošolskih učiteljev iz treh slovenskih univerz. Naša raziskava se je osredotočila na odnos med delovnimi resursi in zahtevami na eni strani in doživljanjem zanosa na drugi strani. S pomočjo izsledkov raziskave bom skušala odgovoriti na vprašanje, kako s pomočjo delovnih pogojev in zahtev lahko povečamo doživljanje zanosa kot najvišjega stanja notranje motivacije pri visokošolskih učiteljih.

28. 1. 2016: Izbrani psihološki koncepti in teorije, ki so lahko v pomoč pri poučevanju

Katja Košir

Predstavljeni bodo nekateri psihološki koncepti, modeli in teorije, ki lahko (visokošolskemu) učitelju osmislijo lastno poučevanje, obenem pa mu je lahko njihovo poznavanje v pomoč pri utemeljevanju nekaterih temeljnih pedagoških in didaktičnih načel študentom – bodočim vzgojiteljem in učiteljem.

 

 

25. 2. 2016: KREATIVNO UČENJE ZA KREATIVNO POUČEVANJE – primeri uspešne prakse – predstavitev projektnih rezultatov

Jerneja Herzog

Sodobna pedagoška praksa zahteva od učiteljev bogata strokovna znanja, kakovostno pedagoško-didaktično usposobljenost in primerne osebnostne lastnosti. Ob vsem tem pa današnja šola potrebuje učitelja, ki bo ustvarjalen in bo znal ustvarjalnost prenašati tudi na učečo se populacijo. Out of the box je krilatica, ki jo pogosto slišimo kot sinonim za drugačno, ustvarjalno delo in to je bilo tudi vodilo predavanj in delavnic v projektu »Učenje kreativnosti za kreativno poučevanje«. Študentje so v sklopu projekta spoznali metode in postopke razvijanja ustvarjalnosti na področju naravoslovja, družboslovja ter glasbene in likovne umetnosti. Aktivnosti študentov so bile v času trajanja projekta vezane na njihovo samostojno pripravo, iskanje idej in njihovo preverjanje, skupne pogovore in evalvacijo projekta. Dejavnosti so intenzivneje potekale v času predavanj in delavnic; spoznavali so različne načine ustvarjalnega delovanja, različne tehnike za razvijanje ustvarjalnosti pri učencih na različnih področjih. Uvodoma so študenti združevali glasbo z likovno umetnostjo in tehničnim izobraževanjem. Na njej so študenti izdelovali preproste, vendar dobro zveneče instrumente iz materialov, ki so široko dostopni. V nadaljevanju so preko lastne aktivnosti predvsem na likovnem področju spoznali različne načine in pristope za odpravljanje notranjih zavor in ustvarjalne postopke, ki so uporabni neposredno v pedagoški praksi, kjer je bil poudarek na ustvarjalnem procesu in manj na produktu. V sklepnem delu projekta so študentje skupaj s predavatelji zasnovali in realizirali »znanstveno opero«, kot jo je v uspešnem WASO (Write a Science Opera) konceptu razvil tim različnih strokovnjakov na Norveškem.

Delavnica je bila namenjena nadgradnji znanja študentov dodiplomskih in podiplomskih pedagoških študijskih programov. Predavanja in delavnice, na katerih so študenti prejeli ustrezno gradivo, so vodili priznani predavatelji iz Avstrije, Norveške, Belgije in Hrvaške. Delavnica je s svojimi vsebinami nadgrajevala in dopolnjevala vsebine akreditiranega študijskega progama Univerze v Mariboru. Študenti so z udeležbo na delavnici pridobili nova znanja in spretnosti, ki predstavljajo dodano vrednost k njihovemu izobraževanju v okviru svojega študija.

3.  3. 2016: Predstavitev rezultatov projekta GAIHE – Governance and adaptation to innovative modes of higher education provision (539628-LLP-1-2013-1-NL-ERASMUS-EIGF ) 

 

(Izjemoma v predavalnici 1.3)

Marko Marhl, Jelena Krivograd

Projekt GAIHE združuje partnerje iz 8 držav. Njegov cilj je bil zbrati, dokumentirati in promovirati dobre prakse na področju vodenja in upravljanja inovacij in inovativnosti v visokošolskih institucijah. Predstavili bomo rezultate izvedenih raziskav v projektu.

10. 3. 2016: Matematični krožek

Alenka Lipovec

Predstavljen bo program Didaktični petkotnik, ki poteka od leta 2004 na PEF UM in vključuje študente razrednega pouka, didaktike matematike, razredne učitelje, matematično obetavne učence in njihove starše. Prikazanih bo nekaj aktivnosti programa in rezultatov evalvacije.

 

17. 3. 2016: Mladinska proza Primoža Suhodolčana

Lidija Podmenik

V seminarju bo predstavljen celoten opus pisateljevih mladinskih besedil, ki so izšla do konca leta 2014. Predstavljena bodo tako kratkoprozna besedila (serija slikanic o Petru Nosu, slikanici o Lipku, serija Živalske novice, serija pravljic Pozor pravljice!) kot tudi daljša realistična proza (trilogija o Ranti, povest Maks pa Sanja).

24. 3. 2016: Norveška, neizkoriščen potencial

Katja Gomboc
 
V izobraževalnem pomenu se velikokrat med vzori izobraževalnega sistema pojavijo Nordijske države, v katero vsekakor spada tudi Norveška. Dober koncept šolskega sistema, finančne zmožnosti, sodobnost in svoboda so tiste, ki učiteljem omogočajo kvalitetno in uspešno poučevanje. Ta je ob tem prikazan tudi kritično, ki se lahko zlahka izrazi kot bistroumni nesmisel zatirujoče svobode, ki si jo povzročijo učitelji kot sami.
Na seminarju bom predstavila kritična opažanja in povzetke iz opazovanja in poučevanja na eni izmed Norveških šol, katere sem se v sklopu študentke izmenjave udeležila v zimskem semestru tega študijskega leta.
 

31. 3. 2016: Značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole

Bojan Kovačič
 

Predstavljena bo glavna raziskava doktorske disertacije, v kateri smo proučevali značilnosti glasbeno talentiranih učencev na razredni stopnji osnovne šole. Proučevanje glasbenega talenta ni nov problem na področju nadarjenosti in glasbene talentiranosti, vendar je kljub temu do danes ne dovolj raziskan in pojasnjen, saj gre na teoretski ravni zaslediti nepoenotenost, ki se kaže v številnih parcialnih konceptualnih in metodoloških rešitvah.

Z izvedeno raziskavo odgovarjamo na neraziskana ali ne dovolj pojasnjena vprašanja o latentni strukturi značilnosti, nivoju izraženosti značilnosti, skladnosti učiteljevih ocen, medsebojnih korelacijah posameznih področij ocenjevanja ter obstojem morebitnih razlik v izraženosti nabora značilnosti, vezanih na obiskovanje glasbene šole, spol in starost. Gre za prvo tako raziskavo, ki na identificiranih šestih glavnih področjih značilnosti proučuje izraženost nabora značilnosti populacije glasbeno talentiranih učencev v starostnem obdobju od 6 do 10 let.

7. 4. 2016: Pouk z raziskovanjem – pot do cilja

Martina Rajšp
 
Ena izmed ključnih kompetenc v referenčnem okviru Evropskega parlamenta je »matematična kompetenca in osnovne kompetence v naravoslovju (znanosti) in tehniki«. Kompetence si lahko izoblikuje posameznik skozi proces učenja. Eden izmed uspešnih pristopov v zgodnjem naravoslovju je pouk z raziskovanjem, ki poteka pod okriljem učitelja. Slednji vodi učence k razvijanju naravoslovnih pojmov skozi neposredno izkušnjo s snovmi, predmeti, rastlinami, drugimi bitji ter s pomočjo literature in strokovnjakov. Na seminarju bo predstavljen pedagoški eksperiment pouka z raziskovanjem, ki na osnovi pred in po testa dokazuje, da živali v učilnici ugodno vplivajo na razvoj in razpoloženje učencev ter razvijanje pomembnih vrednot, po drugi strani pa za učitelja to pomeni dodatno delo in odgovornost.
 

14. 4. 2016: Umetnost poslušanja

Adriana Magdovski
 

Zdi se, da smo ob vsesplošni prisotnosti glasbene kulise v življenju izgubili dar poglobljenega poslušanja. Johann Sebastian Bach, eden največjih skladateljev vseh časov,  je napisal monumentalno delo Die Kunst der Fuge (Umetnost fuge). Po stopinjah tega genialnega dela bomo skupaj odkivali Umetnost poslušanja.

21. 4. 2016: Dokumentiranje virov v urejevalniku besedila MS Word

Tomaž Bratina
 
Seminar bo izjemoma v računalniški učilnici 1.43/2.
 

Dokumentiranje virov  je eno temeljnih opravil pri pedagoškem in raziskovalnem delu. Pri običajnem pristopu je to opravilo zamudno in ponavljajoče. Z uporabo funkcionalnosti, ki jih ponuja MS Word, lahko dokumentiranje izvedemo lažje, hitreje in bolj učinkovito. Na praktičnem primeru in s samostojnim delom, se boste na seminarju  naučili dokumentiranja virov v urejevalniku besed MS Word.

 

5. 5. 2016: Otrok v sodobni družbi in družini

Črtomir Matejek
 
Predstavljeni bodo rezultati projekta vezani na otrokove gibalne sposobnosti, telesne značilnosti, življenjski slog, samopodoba in socialni status. Cilji projekta so bili: ugotoviti stanje gibalnih sposobnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju v Sloveniji, ugotoviti stanje telesnih značilnosti otrok v predšolskem in zgodnjem šolskem obdobju pri nas,analizirati zdravstveni status otrok, spoznati vzorce gibalnih aktivnosti (pogostost, količina, oblika), ugotoviti značilnosti življenjskega sloga otrok, ugotoviti kvaliteto življenja otrok, ugotoviti samopodobo otrok,raziskati povezanost socialnega statusa otrok z gibalnim in telesnim razvojem.
 
 

12. 5. 2016: Elektronska redovalnica – uporaba in raziskovanje

Maja Nemšak in Danijela Rus
 
Na seminarju bomo predstavili uporabo elektronske redovalnice z vidika različnih profilov strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter možnosti raziskovanja, ki jih omenjen način omogoča. Na konkretnem primeru s pomočjo testnih primerov bomo podrobneje osvetlili t. i. modul učitelja in bistvene značilnosti slednjega ter primerjali delo in raziskovanje učitelja v okviru različnih ponudnikov elektronske redovalnice.
 
 

19. 5. 2016: IZZIVI PREDŠOLSKE PEDAGOGIKE NA ZAČETKU 21. STOLETJA

Maja Hmelak

Predstavljene bodo nekatere aktualne teme s področja predšolske pedagogike, ki so bile raziskane in objavljene ter predstavljajo podlago in izziv vzgojiteljem predšolskih otrok in vsem, ki se s predšolsko pedagogiko ukvarjamo. Ob tem bo poudarek predvsem na vlogi študija kot pomembnega segmenta pri vsestranskem razvoju mladega človeka kot prihodnjega vzgojitelja. Prikazan bo primer vključevanja študentov v proces aktivnega študija s poudarkom na izkustvene učenju.

 

26. 5. 2016: NEKATERI VIDIKI KOMPETENCE UČENJE UČENJA PRI ŠTUDENTIH RAZREDNEGA POUKA

Minka Koprivnik
 

V seminarju bodo predstavljali rezultati empirične raziskave, kjer smo s pomočjo anketnega vprašalnika preučevali kompetenco učenje učenja in nekaj njenih vidikov pri študentih razrednega pouka iz treh pedagoških fakultet v Sloveniji.
V raziskavi nas je zanimalo, kako študenti ocenjujejo njihov način učenja in kompetentnost za poučevanje, na kakšne načine pridobivajo znanja o načinih učenja, kakšna je pri tem vloga fakultete ter kakšna so njihova mnenja o poučevanju učenja.

 

 

16. 6. 2016: Delavnica o znanju in kompetencah študentov

Tina Vršnik Perše
 
Na delavnici bomo skupaj razmišljali o tem, kaj vsak od pedagoških delavcev pričakuje od študentov in o tem, kaj glede znanj in kompetenc, ki jih posredujemo študentom, pričakujemo drug od drugega.   Cilj delavnice je izmenjava informacij o pričakovanjih glede študija, znanja in kompetenc študentov, ki bo ponudila možnosti za samorefleksijo in spreminjanje lastne prakse, da bodo študentje na koncu študija pridobili vso želeno znanje in kompetence.