Red. prof. Oto Rimele v Baslu na ogled postavlja slikarski cikel Berlinski portreti

13.6.2022

Red. prof. Oto Rimele predstavlja svoj umetniški projekt Berlinski portreti na letošnjem Rhy Art Salonu, ki bo potekal od 16. do 20. junija v švicarskem Baslu. Na ogled bo instalacija slikarskih portretov trinajstih oseb, ki so nastali v Berlinu leta 2018, v času ustvarjalčevega bivanja v berlinskem ateljeju. Poleg različnih barvnih svetlob pa izraznost slikarskim objektom določa tudi izbrana vrsta lesa. V ciklu je namreč uporabil 8 različnih vrst lesa. Tako so Monika, Walter in Günter pravzaprav tudi breza, kostanj in lipa.

———-

»Berlinski portreti« je projekt vizualizacije skupine posameznikov v obliki prostorske intalacije. Cikel sestavlja 13 portretov oseb, ki so živeli v med leti 1961-89 v Berlinu. Njihova imana so: Helmut, Werner, Karl, Liselotte, Ingrid, Monika, Walter, Manfred, Gerhard, Ute, Günter, Peter in Hans.

Vsaka izmed oseb je upodobljena s specifično kombinacijo svetlobe in sence, ki jo reflektira 13 vertikalnih slikarskih objektov na steno oz. v svojo okolico. Njihove portretne podobe nastajajo kot refleksija barve, kot svetloba in senca, ki se odziva na spreminjanje dnevne ali umetne luči znotraj ambienta. Gledalcu ponujajo podobo, ki se počasi, vendar konstantno spremnija in nas opozarja na nujnost sumiranja tako nastalih podob v eno samo. Portretne upodobitve ne kažejo portretirančevih zunanjih materialno-fizioloških lastnosti, temveč oznanjajo portretirančevo nematerialno podobo, njegovo etično dimenzijo in njegov mentalni, duhovni prostor. Portretirančevo osebnost nam upodobitve kažejo v gibljivi podobi, ki je določena s prisotnostjo in odsotnosti svetlobe, ki jo generira posamični slikarski objekt.

Iztočnica ustvarjalca:

»Zavedam se, da vsak gledalec v doživljanju stvarnosti skuša posedovati Svet in Resnico in ju povezati v celoto. Pri doživljanju omenjenih portretih nujno tako, da svojo, lastno svetlobo in senco deli s podobo portretiranca. Le tako lahko namreč imenovane in upodobljene osebe zaživijo Tukaj in Zdaj kot del razstave in del resničnosti v kateri živimo Zdaj. Tako gledalec postane aktivni posedovalec portretnih podob in kot je zapisal C. G. Yung: Kdor poseduje svet, ne pa tudi njegove podobe, poseduje samo pol sveta.«