RAZISKOVANJE IN UMETNOST

 Spletna stran projekta: https://cnl.ph-noe.ac.at/.

Vodilni partner je Pädagogische Hochschule Niederösterreich (PHNÖ) (E10054064 – AT) Baden, Avstrija, ostali partnerji v projektu pa so:

• Eotvos Lorand Tudomanyegyetem (E10209104 – HU), Budimpešta, Madžarska,
• Universität Siegen (E10208706 – DE), Siegen, Nemčija,
• Ludwig-Maximilians-Universitaet Muenchen (E10209405 – DE), Muenchen, Nemčija,
• Univerza v Mariboru (E10209163 – SI), Maribor, Slovenija,
• Tartu Ulikool (E10209095 – EE), Tartu, Estonija,
• Europäisches Klima- und Umweltbildungszentrum (EKUZ) (E10276458 – AT) Mallnitz, Avstrija
• Bildungsdirektion für Vorarlberg (E10221426 – AT), Bregenz, Avstrija,
• Landschaftsverband Westfalen-Lippe (E10076429 – DE), Munster, Nemčija.

Cilj projekta CNL je učiteljem, ravnateljem, študentom, učiteljem in raziskovalcem v izobraževanju učiteljev, nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju zagotoviti učno gradivo, ki spodbuja kompetence o antropocenu in  kulturni trajnost.

Trajnost se razume kot sposobnost soočanja z negotovostjo podnebnih sprememb na osnovi dejstev in usmerjenosti v rešitve. Diferencirana opredelitev kompetenc antropocena je bistven cilj projekta. Ključno vlogo pri trajnostnem preoblikovanju odnosov med človekom in naravo v antropocenu ima kulturna vzgoja s svojim ustvarjalnim potencialom. Ustvarjalni dostop z jezikom, literaturo in umetnostjo ustvarja številne možnosti za uspešno znanstveno komuniciranje. S pomočjo vizualizacij in pripovedi postanejo razumljivi zapleteni materialni cikli ter interakcije med človekom in naravo, kulturo in tehnologijo. To razumevanje je pomemben predpogoj za skupno in trajnostno oblikovanje prihodnosti za vse. S prikazom možnosti za individualno in kolektivno ukrepanje za okolje se bori proti strahu pred prihodnostjo in zaskrbljenosti zaradi podnebnih sprememb.

Projekt predstavlja “Kulturno-naravoslovno pismenost” (CNL) kot vključujoč izobraževalni koncept in preoblikovanje za družbeno preobrazbo v smislu 4. cilja trajnostnega razvoja. Poudarek je na kulturnih praksah (kot so branje, pisanje, pripovedovanje, in digitalni), ki spodbujajo ustvarjalnost in empatijo v sodelovalni interakciji ter prispevajo k ustvarjanju vrednosti in soodgovornost. Projekt CNL se zato osredotoča na besedilno-slikovne pripovedi v digitalnih učnih okoljih kot inovativni načini znanstvenega komuniciranja s ciljem kulturne trajnosti. Projektni partnerji želijo ustvariti enake možnosti dostopa do izobraževanja. Namen koncepta CNL in izobraževalnih gradiv je premostiti vrzel med teorijo in prakso, da bi vsem ljudem omogočili sodelovanje pri v prihodnost usmerjenem preoblikovanju odnosov med človekom in naravo v antropocenu.

V okviru skupnega evropskega projekta CNL projektni partnerji pripravljajo vodnik in naslednje primere prakse za šole in univerze. Digitalna platforma CNL bo zagotavljala izobraževalno gradivo in nabor orodij za ustvarjanje diferenciranega učnega gradiva, prilagojenega posameznim temam in ciljnim skupinam, v odprtem dostopu. Tako ciljnim skupinam ponuja možnost sodelovanja, da same individualno in/ali v sodelovanju prilagodijo učno gradivo. Prenos v poučevanje in učenje bo mogoč medpredmetno, interdisciplinarno in kombinirano učenje. Integrirani MOOC (Massive Open Online Course) ozavešča o vključevanju in raznolikosti v svetu raznolikosti v antropocenu, zato je spletni dostopnosti posvečena posebna pozornost. Da bi bila kulturna trajnost v središču procesov razvoja šol, se za vodstva šol pripravlja memorandum CNL.

Projekt CNL sofinancira Evropska unija, bo povečal ozaveščenost o kulturni razsežnosti trajnosti. Znanje STEM je zato igrivo združeno s kulturno vzgojo in njenim ustvarjalnim potencialom, da se znanost posreduje na vznemirljiv in poučen način. Cilji trajnostnega razvoja ZN določajo teme: skupaj za vse.

V projektu v imenu PEF in FF  sodelujeta prof. dr. Jana Ambrožič Dolinšek in prof. dr. Alja Lipavic Oštir.

Več o projektu:

CultureNature Literacy

CultureNature Literacy letak

DOGODKI:

dfhakshf

NOVO: V projektu CNL je nastal priročnik za vse, ki se danes ukvarjajo z vprašanjem, kako poučevati v času antropocena. Priročnik prikazuje, kako je mogoče tehnično in znanstveno razumevanje podnebnih sprememb povezati s kulturnimi kompetencami in to prenašati na učence. Tako priročnik kot projekt prvič združujeta okoljsko humanistiko in kulturno vzgojo kot bistvena elementa sodobnega izobraževanja. Več o  priročniku ob zaključku delovnega paketa 1 v nemškem in angleškem jeziku.