ZAČETEK PROJEKTA
01.10.2023
KONEC PROJEKTA
30.09.2025
NOSILEC
UM PEF, vodja projekta dr. Dragica Haramija
   |
FINANCER:
Višina odobrenih sredstev za operacijo je 40.000,00 EUR, od tega:
Partnerji v projektu:
Povzetek vsebine projekta:
Bralna pismenost se razvija v celotnem človekovem življenju, še posebej intenzivno pa v času izobraževanja. Med ključnimi dejavniki za razvijanje bralnih kompetenc in bralne kulture pri otrocih ter mladih je odrasli, ki spremlja njihov razvoj in je bralni zgled. V prvi vrsti so to starši in skrbniki, a pa s(m)o tudi strokovni delavci v izobraževalni in knjižnični dejavnosti izredno pomembni spodbujevalci bralnih navad otrok, učencev, dijakov, študentov in drugih odraslih v izobraževalnem procesu.
V projektu Bralni vzori: bralne navade strokovnih delavcev v vrtcih, šolah in fakultetah ter splošnih knjižnicah se bomo posvetili proučevanju in vrednotenju pomena ter vloge, razumevanja, razširjenosti in razvitosti ter prisotnosti bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževanju in knjižnicah. V projektu bodo identificirane bralne navade (anketa, fokusne skupine), pregledane že obstoječe raziskave in teoretična izhodišča ter občutljivost za problematiko, predstavljeni bodo primeri dobrih praks.
Cilji projekta:
Projekt bo zasledoval sedem ključnih ciljev: (1) omogočil bo vpogled v bralne navade strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; (2) ponudil bo vpogled v namen branja strokovnih delavcev, delež branja zaradi formalnega namena (z namenom priprave na delovni proces), neformalnega namena (za osebno rast in razvoj) in informalnega namena (za zabavo, užitek); (3) odgovoril bo na vprašanje, kako različna delovna okolja spodbujajo branje strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; (4) podal bo vpogled v sistemsko umeščenost bralnih vzpodbud v formalne izobraževalne programe bodočih strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnični dejavnosti; (5) oblikoval bo kriterije za prepoznavanje dobrih praks na področju vzpostavljanja, spodbujanja in razvijanja bralnih navad strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju ter knjižnični dejavnosti; (6) opredelil bo možnosti prepoznavanja dobrih praks za vzpostavljanje, spodbujanje in razvijanje bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti; (7) zasnoval bo priporočila za vzpostavljanje, spodbujanje in razvijanje bralnih navad strokovnih delavcev v izobraževalni in knjižnični dejavnosti.
Zelo pomemben pričakovan rezultat je vzpostavitev zavedanja o pomenu branja za strokovni razvoj, (pre)poznavanju lastnih bralnih navad, pomenu osebnih bralnih navad v vlogi zgleda in vzora za različne sodelujoče v izobraževalnem in knjižničnem okolju ter o nezavedni prisotnosti reagiranja pri vključenosti v raziskave družbeno sprejemljivega vedenja. Izsledki projekta bodo prispevali k še večji ozaveščenosti o pomenu branja, s tem pa bodo v pomoč pri oblikovanju konkretnih družbenih politik za krepitev bralne pismenosti in kulture. V sodobnem svetu branje omogoča dostop do mednarodnih virov informacij in komunikacijo z ljudmi iz drugih kultur, spodbuja mednarodno trgovino in sodelovanje. Investiranje v izobraževanje in promocijo bralne pismenosti je zato bistvenega pomena za razvoj znanosti, družbe in uspešnega gospodarstva.
