2. stopnja

V enoviti magistrski študijski program druge stopnje Razredni pouk se lahko vpiše, kdor je opravil splošno maturo ali je pred 1. 6. 1995 končal kateri koli štiriletni srednješolski program.

Pogoji za napredovanje v 2. letnik

Študent napreduje v 2. letnik, če opravi študijske obveznosti v obsegu najmanj 48 ECTS, od tega mora obvezno opraviti Uvodno praktično usposabljanje, Praktično usposabljanje I, Psihologijo v izobraževanju, Pedagogiko, Uvod v metodologijo pedagoškega raziskovanja in Slovenski jezik I.

Pogoji za napredovanje v 3. letnik

Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite iz 1. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 2. letnika, od tega mora obvezno opraviti Praktično usposabljanje II, Didaktiko, Izbrana poglavja iz športa, Vokalno-instrumentalni pouk I, Vokalno-instrumentalni pouk II, Didaktični praktikum iz naravoslovja in tehnike ter Temeljne likovno-pedagoške vsebine.

Pogoji za napredovanje v 4. letnik

Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 3. letnika, od tega mora obvezno opraviti Didaktiko slovenskega jezika in književnosti I, Didaktiko naravoslovja in tehnike I, Didaktiko glasbene umetnosti I, Didaktiko likovne umetnosti I, Didaktiko športa I, Didaktiko matematike I, Didaktiko spoznavanja okolja in družbe I in Didaktiko angleščine v otroštvu I.

Pogoji za napredovanje v 5. letnik

Študent napreduje v 5. letnik, če opravi vse izpite iz 1., 2. in 3. letnika, ter zbere najmanj 48 ECTS iz 4. letnika, od tega mora obvezno opraviti Didaktiko slovenskega jezika in književnosti II Didaktiko naravoslovja in tehnike II, Didaktiko glasbene umetnosti II, Didaktiko likovne umetnosti II, Didaktiko športa II, Didaktiko matematike II, Didaktiko spoznavanja okolja in družbe II in Didaktiko angleščine v otroštvu II.

Praktično usposabljanje oz. pedagoška praksa v enovitem magistrskem študijskem programu Razredni pouk je ena od študijskih obveznosti študentov vseh letnikov. Temeljni cilj te študijske oblike je povezovanje teoretičnih izhodišč z empiričnimi refleksivnimi izkušnjami avtentičnih situacij. Različne oblike prakse (opazovalna, integrirana, vodena in strnjena oblika) se med seboj spiralno nadgrajujejo in povezujejo tekom celotnega izobraževanja. Poleg teoretskih in praktičnih predmetov predmeti, kot je npr. Pedagoško raziskovanje na področju družboslovja in humanistike študente uvajajo tudi v osnove znanstveno raziskovalnega dela ob zadostni meri ustvarjanja podlage za refleksijo in spekulativen način razmišljanja.

Kandidat bo s študijem pridobil naslednje splošne kompetence:

• poglobljena sposobnost kritične analize, sinteze in predvidevanja rešitev in posledic,
• temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
• sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi,
• razvoj kritične in samokritične presoje,
• avtonomnost v strokovnem delu,
• komunikacijske sposobnosti in spretnosti, kamor sodijo tudi komunikacije v mednarodnem okolju,
• etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
• kooperativnost, delo v skupini (in v mednarodnem okolju),
• iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja;
• občutljivost (osveščenost) za naravno in družbeno okolje, nacionalno kulturo, dediščino, identiteto, multikulturnost in nediskriminativnost,
• sposobnost za upravljanje s časom, za samostojno načrtovanje,
• občutljivost/odprtost za ljudi in socialne situacije,
• razumevanje individualnih vrednot in vrednostnih sistemov.