1. stopnja

V univerzitetni študijski program Glasbena pedagogika se lahko vpiše:
a) kdor je opravil splošno maturo,
b) kdor je opravil poklicno maturo v kateremkoli srednješolskem programu in izpit iz maturitetnega predmeta glasba,
c) kdor je pred 1. 6. 1995 končal katerikoli štiriletni srednješolski program.
Vsi kandidati morajo opraviti preizkus glasbene sposobnosti. Vsem, ki so za vpis v program 1. stopnje Glasbene pedagogike v Mariboru že v prejšnjih letih opravili preizkus glasbenih sposobnosti (od leta 1997 dalje), se preizkus prizna.

Če bo sprejet sklep o omejitvi vpisa in bo ob končani srednji šoli preizkus glasbenih sposobnosti spretnosti opravilo več kandidatov, kot je vpisnih mest, bodo kandidati z opravljeno maturo oz. zaključnim izpitom, opravljenim do 1. junija 1995 izbrani glede na:
uspeh pri preizkusu glasbene nadarjenosti 50% točk
splošni uspeh pri maturi/zaključnem izpitu 40% točk
splošni uspeh v 3. in 4. letniku srednje šole 10% točk

Pogoji za vpis v 2. letnik

Študent napreduje v 2. letnik, če zbere najmanj 46 ECTS iz prvega letnika.

Pogoji za vpis v 3. letnik

Študent napreduje v 3. letnik, če opravi vse izpite 1. letnika in zbere najmanj 46 ECTS iz drugega letnika.

Pogoji za vpis v 4. letnik

Študent napreduje v 4. letnik, če opravi vse izpite iz 1. in 2. letnika in zbere najmanj 46 ECTS iz tretjega letnika.

Praktično usposabljanje je pomemben del izobraževanja bodočih učiteljev glasbe v programu Glasbena pedagogika. Pedagoška praksa se odvija v 4. semestru kot opazovalna praksa v okviru predmetov Didaktika, Obča pedagogika in Psihologija ter traja 90 ur oziroma 3 ECTS. Študenti opazujejo učni proces in povezujejo pridobljena glasbeno pedagoška ter glasbeno strokovna znanja s praktičnimi spoznanji. V 6. semestru opravijo študenti strnjeno pedagoško prakso v osnovni šoli (60 ur oziroma 2 ECTS), v 7. semestru v srednji šoli (60 ur oziroma 2 ECTS) in v 8. semestru na nižji glasbeni šoli (60 ur oziroma 2 ECTS).

• sposobnost analitičnega mišljenja in kritične presoje, ki je osnova za razumevanje potreb časa in določenega okolja ter za vključevanje v aktualne družbene procese,
• avtonomnost v strokovnem delu,
• prizadevanje za kakovost,
• sposobnost sporazumevanja s strokovnjaki drugih strokovnih in umetniških področij,
• iniciativnost v osebnem strokovnem napredovanju,
• poznavanje strukture in problematike pedagoških procesov ter aplikacija teoretičnih znanj in dognanj na omenjena področja,
• temeljno znanje o vzgojnih in izobraževalnih konceptih,
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• reševanje strokovnih in delovnih problemov z iskanjem virov znanja in s pridobivanjem umetniških izkušenj ter z uporabo znanstvenih metod,
• organizacijske in vodstvene sposobnosti,
• poznavanje socialnih sistemov, posebej procesov v vzgoji in izobraževanju.