Preskoči na vsebino

2. stopnja

2. stopnja: ZGODNJE UČENJE IN POUČEVANJE


Pridobljen strokovni naziv: magister profesor/magistrica profesorica zgodnjega učenja in poučevanja
Skrajšana oblika: mag. prof. zgod. uč. in pouč.

Število let: 2
Število semestrov: 4
ECTS: 120

 
 
 


Pogoji za vpis

V študijski program 2. stopnje Zgodnje učenje in poučevanje se lahko vpiše, kdor je zaključil:

1. Študijski program prve stopnje z ustreznih strokovnih področij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (143).

2. Študijski program prve stopnje z drugih strokovnih področij: pedagogika (1421),
izobraževanje učiteljev razrednega pouka (1441), izobraževanje učiteljev naravoslovno-
matematičnih predmetov (1451), izobraževanje učiteljev družboslovnih predmetov (1452),
izobraževanje učiteljev tujih jezikov (1453), izobraževanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov (glasba, likovni pouk) (1461), izobraževanje učiteljev za poučevanje telesne vzgoje (1462), psihologija (3111) in sociologija (3121), če je pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti, bistvene za nadaljevanje študija v obsegu 35 ECTS, ki jih kandidat lahko opravi med študijem na prvi stopnji, v programih za izpopolnjevanje oz. z opravljanjem diferencialnih izpitov pred vpisom v študijski program. Opraviti mora naslednje obveznosti: Predšolska pedagogika (7 ECTS), Jezikovne dejavnosti v vrtcu (4 ECTS), Šport v doživljajski vzgoji (4 ECTS), Plesna dramatizacija v vrtcu (4 ECTS), Likovno izražanje in prostor (4 ECTS), Glasbene dejavnosti v vrtcu (4 ECTS), Igra in raziskovanje v naravnem okolju (4 ECTS), Priprava in izvedba lutkovnega projekta (4 ECTS).

3. Visokošolski strokovni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z ustreznih strokovnih področij: izobraževanje vzgojiteljev predšolskih otrok (143).

4. Univerzitetni študijski program, sprejet pred 11. 6. 2004, z drugih strokovnih področij:
pedagogika (1421), izobraževanje učiteljev razrednega pouka (1441), izobraževanje učiteljev naravoslovno-matematičnih predmetov (1451), izobraževanje učiteljev družboslovnih predmetov (1452), izobraževanje učiteljev tujih jezikov (1453), izobraževanje učiteljev za poučevanje umetniških predmetov (glasba, likovni pouk) (1461), izobraževanje učiteljev za poučevanje telesne vzgoje (1462), psihologija (3111) in sociologija (3121). Takemu kandidatu se znotraj študijskega programa prizna praviloma 18 ECTS, le-ta pa se skladno s tem vpiše v ustrezni letnik študija.

Opis praktičnega usposabljanja

Študijski program predvideva praktično usposabljanje v obeh letnikih. Obseg praktičnega usposabljanja znaša 15 ECTS, delež v celotnem programu znaša 12,5 %. Praktično usposabljanje se izvaja v obliki integrirane prakse, strnjene študijske projektne prakse ter v obliki nastopov. Praktično usposabljanje 1 se izvaja v obliki integrirane prakse, ki se izvaja v 1. letniku v obsegu 6 ECTS kreditnih točk pod okriljem predmetov izbirnih modulov oziroma visokošolskih učiteljev. Študent bo predvidoma en dan v vrtcu ali 1. razredu osnovne šole izvajal konkretne naloge. Praktično usposabljanje 2 se izvaja v obliki strnjene projektne prakse, ki se izvaja v 2. letniku v obsegu 9 ECTS kreditnih točk. Študenti opravijo strnjeno projektno v vrtcu ali v 1. razredu osnovne šole. Bistvo projektne prakse je v tem, da študenti v neposredni praksi izvajajo, metodološko ustrezno spremljajo in na koncu ovrednotijo projektne naloge, ki so jih razvili v okviru študijskega procesa na fakulteti.

Kompetence diplomanta
V okviru projekta TUNING (Tuning Educational Structures in Europe), ki ga je podprla Evropska unija v programu Socrates – Erasmus (http://tuning.unideusto.org/tuningeu/) je mednarodna delovna skupina za področje izobraževalnih ved in izobraževanja učiteljev razvila seznam splošnih in predmetnospecifičnih kompetenc. Na Pedagoški fakulteti Maribor (2006) smo omenjeni seznam uskladili s 7. členom Meril za akreditacijo visokošolskih zavodov in študijskih programov in ga uporabili pri oblikovanju svojih novih študijskih programov:
  • poglobljena sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic,
  • temeljito obvladanje raziskovalnih metod, postopkov in procesov,
  • sposobnost učinkovite uporabe znanja v praksi,
  • razvoj kritične in samokritične presoje,
  • avtonomnost in iniciativnost v strokovnem delu,
  • komunikacijske sposobnosti in spretnosti,
  • etična refleksija in zavezanost profesionalni etiki,
  • kooperativnost in učinkovito delovanje v skupini.

PREDSTOJNIK

doc. dr. Marta Licardo

Zapri