3. stopnja

V študijski program 3. stopnje Edukacijske vede se lahko vpiše kandidat, ki je zaključil:

– študijski program 2. stopnje,

– študijski program za pridobitev univerzitetne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004,

– študijski program, ki izobražuje za poklice, urejene z direktivami EU, ali drug enovit magistrski študijski program, ki je ovrednoten  s 300 ECTS točkami,

– študijski program za pridobitev specializacije in pred tem študijski program za pridobitev visoke strokovne izobrazbe, sprejet pred 11. 6. 2004, če je  pred vpisom v študijski program opravil študijske obveznosti v obsegu 34 ECTS točk. Takim kandidatom se pred vpisom v študijski program določijo diferencialni izpiti iz predmetov študijskega programa 2. stopnje Razredni pouk in Inkluzija v vzgoji in izobraževanju.

Pogoj za vpis v 2. letnik

Za napredovanje iz 1. v 2. letnik mora študent opraviti obvezne predmete ter obveznosti letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 2. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 1 napredovanje iz 1. v 2. letnik v nobenem primeru ni mogoče.

Pogoj za vpis v 3. letnik

Za napredovanje iz 2. v 3. letnik mora študent opraviti vse obveznosti 1. letnika in obveznosti 2. letnika v obsegu najmanj 54 ECTS. V 3. letnik se lahko izjemoma vpiše tudi kandidat, ki iz upravičenih razlogov ni uspel opraviti predpisanih študijskih obveznosti v skladu s Statutom UM, pri čemer brez opravljene učne enote IRD 3 napredovanje iz 2. v 3. letnik v nobenem primeru ni mogoče.

Doktorski študijski program Edukacijske vede bo omogočal pridobivanje naslednjih splošnih kompetenc.

•  vključevanje ter samostojno vodenje znanstveno razsikovalnega dela;
• poglobljeno razumevanje teoretičnih konceptov področja – filozofski, sociološki,psihološki, pedagoški in antropološki vidiki;
• vrhunsko razumevanje in obvladanje različnih raziskovalnih metod, postopkov in procesov, razvoj kritične in samokritične presoje
• sposobnost analize, sinteze in predvidevanja rešitev ter posledic;
• sposobnost uporabe znanja v praksi,
• zmožnost avtonomno zastaviti, oblikovati in izvajati obsežen raziskovalni proces;
• usposobljenost za samostojno razvijanje novega znanja, veščin, tehnik, praks in gradiv z raziskovalnim delom;
• reševanje najzahtevnejših problemov s preizkušanjem in izboljševanjem znanih rešitev ter z oblikovanjem novih;
• odzivanje na abstraktne probleme, ki širijo in na novo opredeljujejo obstoječe proceduralno znanje ozir. prakso;
• zmožnost z izvirnim raziskovanjem ustvariti prispevek, ki širi meje znanja in je pomemben na nacionalni in mednarodni ravni;
• zmožnost prepoznavanja problemov ter iskanje rešitev;
• sodelovanje v kritičnih dialogih; vodenje in spodbujanje kompleksnih socialnih procesov znotraj poklicnega področja;
• usposobljenost za vodenje najzahtevnejših delovnih sistemov ter znanstvenoraziskovalnihprojektov s širokega strokovnega in znanstvenega področja;
• zmožnost komunikacije s sodelavci in širšo (mednarodno) znanstveno skupnosjot ter družbo nasploh o svojem ekspertnem področju;
• zmožnost kooperativnosti in dela v skupini;
• iniciativnost/ambicioznost, vrednota stalnega osebnega in strokovnega napredovanja;
• sposobnost za upravljanje s časom za samostojno načrtovanje;
• zmožnost javnega predstavljanja in obrambe znanstvenih študij;
• zmožnost v akademskih in strokovnih okoljih pospeševati socialni ali kulturni napredek družbe, ki je utemeljena na znanju;
• zmožnost ustvarjalnega mišljenja in reševanja problemov;
• poznavanje etike raziskovalnega dela in delovanje v skladu z njo.